Prihodnost tehnološkega paradiža in življenja v njem
Obdobje prehoda iz industrijske družbe v informacijsko, se zdi obetavna prihodnost. Mnogi direktorji korporacij, poklicni futuristi in avantgardni politični voditelji so v zadnji letih pisali osupljive traktate z odrešitvijo v tehnološkem paradižu s prevladujočimi silami prostega trga, ki mu bo vladala nepristranska znanstvena ekspertiza. V vizijah novega sveta, v postmoderni družbi, prevladujejo svetovna komunikacijska omrežja in informacijske superavtoceste, kibernetični prostor in virtualne resničnosti, visoka produktivnost, neomejeno gmotno bogastvo, avtomatizirane tovarne in virtualne pisarne. Vstopnica v ta svet je pridobivanje novih veščin. Te napovedi niso neutemeljene, saj v resnici doživljamo veliko zgodovinsko preobrazbo iz četrte industrijske revolucije v obdobje informacijske revolucije.
Visokotehnološko gospodarstvo 21. stoletja pa bo odprlo vprašanje zaposlovnja tipa “ravno ob pravem času”. Zaradi svetovne konkurence si bodo multinacionalna podjetja prizadevala ohraniti fleksibilnost in bodo vse bolj prihajala od stalnih k priložnostnim delovnim pogojem in se hitro odzivati na tržna nihanja. To pa bo privedlo do povečane produktivnosti in tudi večje zaposlitvene negotovosti.
Sicer pa postajajo v ekonomski enačbi delavci z znanjem najpomembnejša skupina, saj s svojimi idejami in znanjem poganjajo visokotehnološko informacijsko družbo. Monopol nad znanjem in idejami zagotavlja konkurenčni uspeh in tržni položaj, zato so sposobnosti teh ljudi postavljene na osrednje prizorišče svetovne ekonomije.
O vprašanjih tehnološkega paradiža razpravljajo ekonomist dr. Peter Wostner, matematik prof. dr. Andrej Bauer, podjetnika, inženirja novih tehnologij Aljoša Domijan in Andraž Tori, računalničar in matematik mag. Tomi Dolenc in antropolog prof. dr. Dan Podjed.
