Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 1.07.20 in Svet, Univerze

Prihodnost univerzitetnega izobraževanja

Prihodnost univerzitetnega izobraževanja

Pandemija koronavirusa je korenito posegla tudi v izobraževalni sistem. Poučevanje na univerzi morda ne bo nikoli več tako, kot ga poznamo danes,  ugotavljajo v Guardianu.  Tako, recimo, v Veliki Britaniji ob eventualnem drugem valu epidemije, vsaj prvi semester novega študijskega leta selijo na splet. Ne ve pa se, če  utegne zaradi tega manj študentov priti na univerzo. Vendar je raziskava pokazala,  da je pri že študirajočih študentih  kar polovica zadovoljna s spletnim učenjem in nekateri celo menijo, da so študijske vsebine zato lahko bolj dostopne. Seveda, če se profesorji pri tem bolj potrudijo.

Take pozitivne izkušnje lahko trajno spremenijo univerze, pravi profesor poslovne inovacije Vijay Govindarajan: “Univerze lahko ustvarijo kakovostne multimedijske izkušnje. Posneta predavanja v visoki ločljivosti lahko ponovno uporabiš, profesorji pa lahko ob tem  več časa porabijo za interakcijo s študenti.”

Za izdelavo kakovostnih spletnih vsebin pa je potreben čas, saj ne gre, da bi obstoječe vsebine enostavno preslikal iz ene oblike poučevanja v drugo v drugo, je kritična  Allison Littlejohn z UCL. Za mnoge študente pa je vrednost univerze globlja od samega predmeta študija in pridobljene kvalifikacije. Raziskave so namreč pokazale, da je skoraj 60% študentov in svežih diplomantov menilo, da so jim izkušnje v kampusu pomagale razširiti življenske izkušnje, postali so bolj neodvisni in samozavestni, razvili so veščine timskega dela in se naučili upravljati s časom.  “Učenje na daljavo ne nudi visceralne izkušnje izražanja in diskusije kot v fizičnem prostoru,” pravi  Jesper Ryynänen, ki študira na LSE.

Pojavljajo pa se tudi pomisleki o enakih stroških šolnine za klasične in digitalne oblike šolanja. Nekateri so tudi mnenja, da utegnejo biti boljša možnost kot spletna diploma krajši tečaji, ki jih vodijo strokovnjaki iz industrije. In mednarodna raziskava iz lanskega leta nakazuje, da se današnji kandidati vse bolj zanimajo za poklicne in krajše programe, zlasti na spletu. In univerze bodo morale konkurirati tem novim oblikam. Univerze v Veliki Britaniji so že najavile, da bodo dolgoročno zagotavljale naložbe v digitalno preobrazbo.  Ovira pa bi utegnile  biti  kulturne spremembe. Pred dvema letoma je 200 univerzitetnih učiteljev izjavilo, da spletno učenje ne more nikoli nadomestiti fizičnih univerzitetnih izkušenj. Fizična prisotnost v prostoru pomeni bogato komunikacijo, več energije in eksperimentiranja, pravijo. Prednosti spletnega učenja pa lahko razširi dostop do izobraževanja ljudem, ki bi si ga sicer težko privoščili, poudarja Jovana Karanović, raziskovalka  digitalnih platform  na VU Amsterdam. To se že dogaja v ZDA, kjer je spletno izobraževanje bolj uveljavljeno.

Zato je prihodnost univerz v kombiniranem  poučevanju. Nekatere inovativne univerze v VB so s tem začele že pred pandemijo koronavirusa, povečanje takega načina študija pa načrtujejo tudi po pandemiji. In kot poudarja Sarah Barrow z UEA za umetnost in humanistiko, predstavlja pandemija prav “revolucionarni trenutek”,  saj  premik učenja prek spleta lahko v prihodnosti spodbudi program vseživljenskega učenja. Potrebno pa se je zavedati, da zahteva obseg vsebin in način podajanja učnega gradiva temeljito pripravo, v današnjih razmerah pa so se morali profesorji z novim načinom soočiti kar v nekaj tednih.

 

Celoten članek najdete tukaj: https://www.theguardian.com/education/2020/may/27/students-like-the-flexibility-why-online-universities-are-here-to-stay

 

Foto: sio.si

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *