Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 2.10.19 in Podjetništvo, Start Up

Pripeljali smo vlagatelje, ki investirajo tudi po več milijonov evrov

Pripeljali smo vlagatelje, ki investirajo tudi po več milijonov evrov

Eden od motivov skupnih prizadevanj novembrske investicijske konference Next Round je prepričanje, da bi morali Slovenci zelo dobro poznati vse, kar se dogaja na naši startup sceni in delovati enotno, pravi Aljoša Domijan, vlagatelj v poslovnih angelih Slovenije in mentor v ABC pospeševalniku.

V Ljubljani bo 12. novembra investicijska konferenca Next Round, prvi “resen” vlagateljski dogodek za zagonska podjetja v Sloveniji. Zato, da se bodo lahko na konferenci v hotelu Mons najboljši slovenski startupi, ki potrebujejo za svojo rast in razvoj novo rundo kapitala, predstavili uglednim tujim in domačim vlagateljem, so združili moči vsi, ki v Sloveniji skrbijo za razvoj startup ekosistema, od glavnega organizatorja, Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), do ABC pospeševalnika, Tehnološkega parka Ljubljana, Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in Poslovnih angelov Slovenije. O ciljih investicijske konference in značilnostih slovenskih zagonskih podjetij smo se pogovarjali z Aljošo Domijanom, serijskim podjetnikom, vlagateljem v startupe in mentorjem ter predavateljem v ABC pospeševalniku za obetavne podjetniške ideje in zagonska podjetja.

Kaj je prevladujoč motiv, da ste združili sile pri organizaciji investicijske konference Next Round?

V teh organizacijah smo tudi sicer partnerji, veliko stvari delamo skupaj, saj se zavedamo, da je slovenska startup scena majhna, vsi pa imamo interes za združevanje naših sil in ni razloga, da bi si konkurirali. Noben od nas ni tako velik, da bi imel dovolj »svojih« startupov oziroma interesov, zato smo ocenili, da lahko združeni pripravimo pravo investitorsko konferenco in pripeljemo dober nabor močnih vlagateljev iz tujine. To je naš glavni cilj.

Kakšne so vaše povezave s tujimi vlagatelji?

Vsi iz omenjenih organizacij smo v zadnjih letih po svetu navezali veliko stikov, z nekaterimi vlagatelji v tujini smo sklenili tudi že več poslov. Poklicali smo direktorje skladov tveganega kapitala, s katerimi smo že delali, ljudi predvsem v Evropi, ki se s tem organizirano ukvarjajo, recimo poslovne angele in združenja, podobna slovenskemu združenju poslovnih angelov. Na prvi resni investicijski konferenci sicer še ni mogoče veliko pokazati, zato lahko privabiš profesionalce le prek osebnih povezav. Njihov odziv je zelo dober, zavrnilo nas je le malo povabljenih. To me je presenetilo, saj so vlagatelji zelo zaposleni, očitno pa je interes za slovenske startupe zelo velik in Slovenija velja za državo, v kateri imamo dobre startupe, v katere tujci radi vlagajo. Pravijo, da imamo dobre zamisli, da smo delavni, še več, da smo garači, rekel bi, da imamo Slovenci v inovativnem podjetništvu podoben sloves kot v športu.

Malo slabše je s podpornim okoljem v državi, predvsem zaradi nejasne in omejujoče zakonodaje. Je to za tujce velika ovira?

Mislim da ne. Ni mogoče reči, da je Slovenija z zakonodajo trenutno kakorkoli naklonjena startupom, a tujci po mojem mnenju naše zakonodaje niti ne razumejo. Ko pride do resnejše investicije, odprejo ta podjetja tako ali tako podružnice v tujini, vsaj doslej je bila taka praksa, ki se bo verjetno ohranila tudi v prihodnje, saj je to nekaj povsem normalnega.

Verjamete, da bo konferenca uspešna in da bo prišlo do kakšne obetavne pogodbe s slovenskimi startupi?

Navdušeno smo se lotili pridobivanja odličnih investitorjev in, če nič drugega, se bomo imeli na konferenci fino, pogovarjali se bomo o investitorskih temah, vlagatelji se bodo srečali z inovativnimi slovenskimi podjetji … Seveda pa si resno želimo, da bi investitorji prišli tudi prihodnje leto. Takrat pa bodo zagotovo razmišljali že zelo poslovno, in če letos ne bomo uspeli ponuditi pravih priložnosti, jih čez eno leto pač ne bo.

Kaj pa so prave priložnosti?

Stavimo na podjetja, ki so že na trgu in imajo za sabo že vsaj semensko rundo, pa tudi na tista, ki imajo za sabo že A rundo. Pripeljali smo vlagatelje, ki investirajo 300, 400 tisoč evrov in do več milijonov evrov. Takšni vlagatelji niso naklonjeni večjim tveganjem, ampak iščejo res dobre startupe. SPS, ki financira ta dogodek, ima v svojem naboru 40 do 50 startupov, šest, sedem od njih je globalno zanimivih, in tudi vsi drugi – Poslovni angeli Slovenije in ABC pospeševalnikimamo še nekaj takšnih, ki jih bomo ponudili. Vedno znova pa vsi, ki se ukvarjamo s tem poslom, ugotavljamo, da obstajajo tudi slovenski startupi, ki Slovenijo kar »preskočijo« in gredo naravnost v tujino, saj slovenski vlagatelji pač ne investirajo milijonov. Mi izvemo za njih prek tujine, ko nas za kakšne uporabne informacije o njih sprašujejo tuji vlagatelji.

Kaj lahko glede tega spremenite?

Eden od motivov naših skupnih prizadevanj je prepričanje, da bi morali Slovenci zelo dobro poznati vse, kar se dogaja na naši startup sceni in delovati enotno. Tudi močnejši startupi, ki iščejo že večmilijonsko investicijo in so zaobšli začetne korake v Sloveniji, bi se morali zavedati, da je za tujce malo čudno, če v matični državi nič ne vemo o njih. Zato bi radi na našo investicijsko konferenco pridobili tudi te startupe. Vse je odprto, vabimo vse, ki menijo, da potrebujejo investicijo in glede udeležbe imajo vsi enake pogoje.

Koliko stane sodelovanje na konferenci Next Round?

Sodelovanje je brezplačno, brez kotizacije, brez morebitnih provizij (pri morebitni pridobitvi investicije), nobenega drobnega tiska ni. SPS finančno pokriva vse stroške konference, vsak prijavljen startup bo predstavljen v programu in gradivu konference in mu bomo pomagali pri vzpostavljanju stika s primernimi vlagatelji oziroma s tistimi, s katerimi bo želel stopiti v stik. Želja je, da začne slovenska scena, od najmanjših do največjih startupov, delovati enotno.

Ali je konferenca namenjena zgolj slovenskim startupom?

Da, a v želji, da se začne slovenska startup scena družiti in povezovati, smo jo zastavili zelo odprto. Konferenca je namenjena podjetjem, ki imajo bodisi sedež v Sloveniji, ali imajo slovenske ustanovitelje, ali pa imajo slovenske vlagatelje – podjetje je lahko torej registrirano tudi v tujini.

Kaj pa slovenski vlagatelji?

Pričakujemo, da bodo prišli vsaj poslušat tuje vlagatelje, ki bodo sodelovali oziroma govorili ter na panelih posredovali svoje bogate izkušnje. Dogodek bo zagotovo pomembno prispeval k izobraževanju naše scene. Z možnostjo, da se manjši slovenski vlagatelji povežejo s tujimi, bomo poskušali premostiti tisto očitno vrzel, ko slovenski vlagatelj pripelje startup do točke, na kateri je potreben kvantni skok. Nemčija na primer je v podjetniškem smislu stokrat večja in za adekvaten poslovni rezultat na trgu v Nemčiji potrebuješ pač stokrat večja sredstva. S takim obsegom pa tako startupi kot vlagatelji pri nas nimajo praktičnih izkušenj.

Kaj po vašem mnenju slovenski startupi najbolj potrebujejo poleg prave ideje in poslovnega oziroma tržnega načrta ter močne ekipe?

Po mojih izkušnjah imajo največ težav z managementom. Startup lahko sicer s pridobitvijo večje investicije najame kakovostnega izvršnega direktorja in direktorja prodaje, a je slovenski trg vseeno premajhen in zato nima izkušenih profesionalcev, ki bi znali poslovati globalno. Tuji vlagatelji poskrbijo, da startup skupaj s sredstvi dobi tudi znanje v globalnem poslovanju.

Kaj menite o ne tako redkih primerih inovativnih slovenskih startupov v zgodnji fazi razvoja, ki se težko »ločijo« od svojega podjetniškega otroka, in jih zanima predvsem razvoj, manj pa komercialna plat produkta?

Dokler je podjetnik, ki je našel inovativno rešitev ali izdelek, sam, je to najlepša in najboljša stvar na svetu. Takoj, ko pride na trg, pa ta začne njegov produkt sooblikovati, in če ima podjetnik premočan ego, na koncu tega ne bo nihče kupil. Nekateri podjetniki pač ne pristanejo na potrebo po kupcih, drugi ne želijo vlagateljev, ki bi dali denar, a želijo tudi sooblikovati izdelek, in mogoče gredo naravnost v proizvodnjo, delajo vse sami, praviloma pa svojega podjetniškega projekta nikoli ne dokončajo. Zato moraš biti, če želiš neko podjetniško idejo uresničiti na trgu, pripravljen sprejemati tudi okolico in se ji prilagoditi.

Pogosto v startupih tudi težko razumejo, da vlagatelj že na začetku razmišlja o »exitu«, prodaji startupa? Kakšen je relevanten pogled na vlagateljsko optiko?

Relativno veliko je »nepodjetnih« startupov, ki se v začetni fazi javijo na razpis ter pridobijo nekaj deset tisoč evrov, da spravijo idejo do produkta. Na ta produkt gledajo nekritično, kot da imajo tako dobro stvar, da jim je treba na vsak način pomagati, in da bodo to zagotovo vsi kupili. A od desetih takih startupov se mogoče eden prebije naprej. V naslednjih fazah razvoja se ta infantilni odnos hitro konča, saj je treba začeti izdelek prodajati in nanj nihče več ne gleda kot na priložnost, ampak strogo skozi presojo obstoja povpraševanja, sposobnosti podjetniške ekipe za nadaljnji razvoj, njenega posluha za stranke in rasti prodaje. V tem »trenutku resnice« izdelek ni več tak, kot si ga je zamislil avtor oziroma ekipa, začne se prilagajati trgu in tisti, ki gre skozi to, spremeni logiko. V večje investicije kot greš, pomembnejše postaja, ali ima startup rezultate na trgu.

Za zrela slovenska (visoko)tehnološka podjetja je tipično, da razvijajo nišne produkte oziroma storitve. Je to nujno za slovenski startup, ki želi uspeti?

Ni nujno, mislim, da se lahko ideje rodijo na kateremkoli področju, panogi oziroma ravni, vendar pa to pomeni, da moraš v enem letu osvojiti Slovenijo in potem že iti na tuje trge. Tak primer so Mali junaki, personalizirane otroške knjige, ki so poslovni model iz Slovenije zelo hitro prenesli na nemški trg, zdaj pa gredo že v ZDA. Vprašanje sicer je, ali bi lahko v Sloveniji začeli z nečim takim kot sta PayPal in Facebook, saj izkušnje kažejo, da je za začetek takega podjetniškega projekta nujno veliko mesto, večmilijonska skupnost, kjer hitro dobiš uporabnike in je na voljo primerno zmogljiva infrastruktura. Pri nas na primer ni dovolj velikih računalniških kapacitet, tudi internet za spletno prodajo je denimo še »zelo slovenski«, ni niti dovolj zmogljivih tovarn za proizvodnjo velikih serij izdelkov.

Nam lahko v grobem predstavite zanimivejše od devetih panelov, ki jih boste izpeljali na investicijski konferenci?

Obrnili smo logiko: po navadi se predstavljajo startupi, potem pa se pogovarjamo o njihovih prestavitvah, zdaj pa bodo na govorniškem odru prevladovali investitorji, ki bodo govorili s svojega zornega kota, o temah, ki si jih sicer investitorji najpogosteje izmenjujemo med sabo.

V prvi od tem panelov bo govora o tem, kako dobiti prvo investicijo in kaj pričakuje investitor, da bo izvedel v pogovorih s startupom. V drugi temi panela se bomo ukvarjali z vprašanjem, kako od angelskega investitorja, ki ugotovi, da je bolje, da uspejo trije startupi od desetih kot pa le eden, postati pravi vlagatelj. Zanimiva je tudi tema o tem, da startup, ki pride v medije, še ni zmagal, saj mora priti predvsem na trg, do kupca. Na tej točki pade veliko startupov. En panel je namenjen tudi zgodbi velikih številk oziroma vprašanju, kako priti do milijona produktov.

Ali zato, ker si to slovenski podjetniki težje predstavljajo?

Da, praviloma si podjetniki na začetku ne predstavljajo, kaj pomeni prodajati v Evropi, da morajo dobaviti denimo pet milijonov izdelkov, in da tudi za to potrebujejo investitorja oziroma financerja. V startupih pogosto mislijo, da bi za to morali poskrbeti kar trgovci, in da to ni tveganje, ki ga mora prevzeti sam startup.

Boste na panelu govorili tudi o tehnologijah?

Seveda, zelo zanimiv bo panel o novih tehnologijah, »deep techu«, umetni inteligenci, avtomatizaciji, blockchainu in robotizaciji, ki so marsikje –  na primer v bančništvu, ladjedelništvu, energetiki, pametnih elektroenergetskih omrežjih in pametnih domovih – že v široki uporabi. Gre za startup projekte, ki jih ni mogoče uresničiti v garažah, saj so potrebne večmilijonske investicije. Na konferenci Next Round želimo pokazati tiste, ki v Sloveniji na teh področjih nekaj znajo pa tudi tiste iz tujine, ki v take podjetniške projekte investirajo. Vedo namreč, kakšne potrebe obstajajo v velikih podjetjih, ki so pripravljena opraviti za stotine milijonov nakupov, če je neko podjetje sposobno rešiti njihov problem. Na investicijski konferenci se bo s svojimi poslovnimi izkušnjami in svojo potjo do uspeha predstavilo tudi nekaj dobrih slovenskih startupov, investitorji pa bodo to komentirali – kaj je bilo dobro, kako bi mogoče sami kaj naredili drugače.

Če bi imeli sredstva, ki jih poosebljajo vlagatelji na konferenci Next Round – kaj bi naredili?

Mogoče imam že preveč kilometrov, ugotavljam pa, da je ogromno dokaj varnih naložb, pri katerih ni potreben velik vložek in imajo za sabo ogromen trg: električni avtomobili, intenzivno vključevanje programske opreme v praktično vse, kar nas obdaja, od trgovine do vode, ki priteče doma iz pipe. Čedalje bolj gledam v to smer.

Bi lahko izmed slovenskih startupov, ki potrebujejo že pravo, milijonsko investicijo, izločili kakšnega s potencialom, ki lahko v prihodnjih letih postane samorog, globalno podjetje z milijardno tržno vrednostjo?

Kot zelo potencialne, ki jim ne manjka veliko za preskok v višjo prestavo oziroma, da postanejo globalna podjetja, vidim Nervtech z visokotehnološkimi simulatorji vožnje, Creatriks z mobilno aplikacijo Facility za učinkovitejšo organizacijo dela v hotelih, Eurosender, digitalno platformo za globalne logistične rešitve, še vedno ima možnosti za preskok tudi Chipolo, bluetooth sledilnik stvari. Vsi pa morajo premagati vrzel med slovenskim in globalnim načinom razmišljanja.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *