Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 25.09.17 in Featured, Galerije, Univerze, Video

prof. dr. Andrej Bauer, FMF UL: Matematika pomembno vstopa v družboslovje

prof. dr. Andrej Bauer, FMF UL: Matematika pomembno vstopa v družboslovje

 

V javnosti pogosto zasledimo mnenje, da so naravoslovci, predvsem matematiki, ljudje, ki živijo v posebni kulturi razmišljanja, imajo malo refleksije o družbi, v kateri živijo, so družbeno neangažirani, težijo k depolitizaciji, k meritokraciji itd., itd. Tudi sami matematiki so iskali razlog takega pojmovanja. James Franklin npr., matematik, ki poučuje na univerzi v Sydneyu in se ukvarja s filozofijo matematike, pravi, da imajo problem z matematiko vsi z empirijskim in naturalističnim pogledom, ki težijo k popolni “znanstveni” razlagi realnosti. Zato, meni, so zlasti nekateri filozofi mnenja, da obstaja matematika samo onkraj, na nekam tajanstvenem področju. Popolnoma zgrešeno, pravi Franklin in poudarja, da je “….matematika povsod, vidite jo povsod okrog sebe”.

“Matematika je danes bolj kot kdaj koli vpeta v celoten družben razvoj”, tudi izrecno poudarja prof. dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani (UL). Sicer predava računalniško matematiko in raziskuje področje logike, konstruktivne in izračunljive matematike, teorije tipov in semantike programskih jezikov. Temeljito in obsežno matematično znanje je prof. Bauer nabiral na Univerzi Carnegie Mellon, v Pittsburghu v ZDA, kjer je tudi doktoriral pod mentorstvom Dana Stewarta Scotta. Kot izjemen poznavalec nekaterih področij matematike, sodeluje tudi v različnih domačih in mednarodnih raziskavah.

Z izjemnim posluhom in matematično natančnostjo, prof. Bauer analizira družbeni razvoj, posamezne pojave kot je npr. finančna industrija kriptovalut, predvidene tehnološke spremembe zaradi razvoja kvantnih računalnikov, zelo pronicljivo govori o dilemah vse obsežnejše robotizacije in organizacijski strukturi družbe v prihodnosti zaradi popolnoma spremenjenih oblik življenja in dela. Zelo pozorno velja prisluhniti njegovemu apelu, da naj bi v prihodnjem razvoju strukturnih sprememb pomembno vlogo odigrala družboslovje in humanistika, ki bosta morala zaradi napredka tehnike in naravoslovja odgovoriti na izzive na novo organizirane družbe. Postavlja pa retorično vprašanje, kako hiter in temeljit je bil razvoj družboslovnih in humanističnih ved v primerjavi z naravoslovjem in tehniko, ki zdaj postavljata taka vprašanja. In tu si želi več dialoga.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *