Prof. dr. Gregor Anderluh: „Brez znanosti ni prihodnosti“*
Spoštovani predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spoštovana ministrica za izobraževanje, znanost in šport, cenjeni rektorji, dekanje in dekani in ostali visoki gostje, dobrodošli na letošnji podelitvi Preglovih priznanj.
Letos je posebno leto. Leto, ki si ga bomo zapomnili po epidemiji koronavirusa, ki je posegla v naš način življenja in povsem predrugačila delovanje družb. V času epidemije se je še posebej izkristalizirala vloga znanosti in zdravstva. Dveh področij, ki sta v družbi sicer cenjeni in ključni za njeno delovanje, vendar veliko premalo podprti, kar se je lepo pokazalo tudi v sedanji krizi.
Znanost se je v tej krizi izkazala v tistem najbolj plemenitem pomenu: nesebično mednarodno sodelovanje, deljenje informacij in reagentov, hitro obveščanje javnosti o spoznanjih o delovanju virusa, o mehanizmih okužb in širjenja virusa, pa o tem kako lahko na osnovi znanstvenih dejstev organiziramo delovanje družbe, da bi bilo okužb čim manj. Hiter odziv znanstvenikov in preusmerjanje raziskav na tematike povezane s COVIDom-19, je omogočilo izjemno hiter razvoj cepiv, ki jih še nikoli do zdaj nismo dobili v tako kratkem času. Tudi na našem inštitutu smo nedavno poročali o takšnih aktivnostih in ponosni smo, da smo tudi mi tako zelo povezani z vrhunsko mednarodno znanostjo.
Zaradi epidemije koronavirusa smo se danes zbrali na prostem, izven inštituta. Gostijo nas v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ustanovi, ki je nedavno praznovala častitljivo 210- obletnico delovanja. Ustanovitelj Franc Hladnik je uspel prepričati takratno francosko oblast, da je ustanovila botanični vrt in na nedavnem praznovanju obletnice so nedaleč od tu odkrili doprsni kip Franca Hladnika in posadili potomko lipe, ki so jo vsadili ob ustanovitvi. Kar je morda še bolj pomembno je to, da je botanični vrt vsa ta leta neprekinjeno deloval v različnih okoljih in z izjemno dobrimi povezavami z vsemi pomembnimi inštitucijami tistega časa. Predvsem zaradi izjemno dobrih povezav Franca Hladnika z botaniki v Evropi in predvsem na Dunaju, se je vrt sploh obdržal v takšni obliki. Mednarodna vpetost je seveda ključna tudi za današnji botanični vrt, seveda pa tudi za znanost in znanstveno raziskovalne inštitucije.
Tudi naš inštitut je zelo dobro mednarodno vpet, kakor tudi številne slovenske raziskovalne inštitucije. Kljub temu, da nismo tako stari kot botanični vrt, imamo častitljivo tradicijo, na katero smo ponosni, prihodnje leto praznujemo že 75. obletnico delovanja. Tudi nekateri drugi slovenski raziskovalni inštituti so bili, podobno kot mi, ustanovljeni po drugi svetovni vojni zaradi potreb razvoja takratne države. V desetletjih delovanja smo izostrili naša raziskovalna področja, naš način delovanja, ves čas pa smo ostali povezani s slovenskim in tujim akademskim okoljem. Dobro vpeti v mednarodno znanstveno skupnost smo po drugi strani tudi vedno pripravljeni na sodelovanje s slovenskim gospodarstvom, s katerim gojimo zelo tesne vezi.
Če kdaj, je zdaj pravi čas za razmislek o vlogi znanosti v naši družbi. Verjamemo, da znanstvenice in znanstveniki lahko ogromno prispevamo k razvoju bodoče slovenske družbe. Družbe, ki naj bo družba znanja in gospodarstva, temelječega na visoki tehnologiji. Morda je zdaj spet čas, kot je bil po drugi svetovni vojni, da se zaradi našega nadaljnjega razvoja prizna ustrezno veljavo znanosti in raziskavam, in da se morda razmisli o ustanovitvi novih inštitutov in centrov, ki bodo razvijali moderna področja, pomembna za reševanje družbenih izzivov kot so denimo razvoj inovativnih zdravil in cepiv, trajnostnih virov energije in baterij in podobno za potrebe slovenske in evropske družbe, za podporo razvoja trenutnih podjetij in tehnologij in podjetij, ki bodo nastala v prihodnje. Kemijski inštitut si bo še naprej prizadeval za odličnost v znanosti in, tudi z dogodki kot je današnji, slovenski družbi sporočal pomen znanosti, naše dosežke in dosežke naših kolegov.
Obema nagrajencema, ki ju bomo danes razglasili, iskreno čestitam in jima želim veliko uspehov v prihodnje, mladima kolegoma, štipendistoma, ki bosta šele pričela z delom na inštitutu, pa čim več znanstvenih izzivov.
Vsem vam, cenjeni gostje, pa želim, da bi bila misel na to, da je prav znanost tista, ki nas lahko izvije iz primeža negotovosti ob trenutni krizi, in da torej brez znanosti ni prihodnosti, vedno nekje z vami.
*(nagovor ob podelitvi Preglovih nagrad Kemijskega inštituta)
Foto: KI
