Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor KI: Zavedanje o pomenu znanosti je potrebno utrjevati
Uspešna znanost ni zamejena znotraj nobenih meja, njeno ceno ji določajo uspehi in preboji, odvisni od ljudi, ki so sposobni sodelovanja na nekem znastvenem problemu, pomembnim za razvoj. Kot primer takega sodelovanja vzamemo lahko raziskovalce Kemijskega inštituta, ki jim je pred dobrega pol leta uspelo opisati zgradbo toksina deževnika, s katero so lahko končno pojasnili tudi delovanje nekaterih pomembnih bakterijskih toksinov. Skupino štirih mednarodno uveljavljenih raziskovalnih skupin je vodil prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega instituta (KI). Anderluhu je uspelo še pred prevzemom direktorskega mesta, torej kot vodji Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo združiti skupine prestižnih Univerze v Oxfordu, japonskega državnega inštituta Riken in britanskega nanobiotehnološkega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Kot pojasni in pokaže na modelu Anderluh, je slovenski skupini “uspelo razložiti, kako se proteinska nanopora sestavi iz dveh enakih molekul. V tem procesu pride do obsežnih spremeb v zgradbi molekule toksina, kar pomeni, da bo poznavanje zgradbe nanopore in njenega sestavljanja zdaj vodilo v razvoj novih pristopov za boj proti bakterijam, ki uprabljajo podobne toksine, pri okužbah ljudi in živali”.
Britansko nanobiotehnološko podjetje, Oxford Nanopore Technologies, ki ga je ustanovil britanski znanstvenik Hagan Bayley in s kateim Anderluh odlično sodeluje, podobne nanopore uporablja za določanje zaporedij DNA v najbolj sodobnih aparatih. Opisano nanoporo bodo v podjetju zato vključili v nadaljni razvoj nanosenzorjev za določanje genomov in detekcijo snovi. Poznavanje zaporedij genomov pa omogoča nove pristope v medicini za spremljanje in zdravljenje različnih bolezni. Odkritje tudi dodatno potrjuje vodilno vlogo slovenskih toksikoloških raziskav v svetovnem merilu, poudarja Anderluh, ki je bil že pred prevzemom direktorskega mesta ugleden raziskovalec. Zato je vodil mnoge projekte bodisi domačih bodisi mednarodno sestavljenih raziskovalnih skupin. Bil je tudi ustanovitelj in vodja infrastrukturnega centra za raziskave molekularnih inerakcij. Kot prodoren znanstvenik je postal član kar nekaj uredniških odborov domačih in mednarodno uveljavljenih strokovnih edicij. Spregledati tudi ne gre prejetih priznanj in nagrad, med njimi Zoisovo priznanje za pomembne raziskovalne dosežke, Zeievo nagrado Nacionalnega inštituta za biologijo in Preglovo nagrado Kemijskega inštituta.
Uspeh, ki ga ima Kemijski inštitut na prej omenjenem in še na nekaterih drugih področjih, daje zagon delu in vodenju Anderluha kot direktorja, saj je dobra in cenjena znanost v družbi zagotovilo napredka in vsesplošnega razvoja. Vendar, poudarja, znanosti ne gre prepuščati zgolj trgu in tržnim zakonitostim. Z občutkom in pravim razmerjem med temeljno in uporabno znanostjo lahko dosežemo napredek na dolgi rok, saj pravo znanstveno delo pokaže rezultate šele čez leta. Prav zato je nujno utrjevati zavedanje o pomenu znanosti v širši javnosti, kar pa politični odločevalci radi spregledujejo.
