Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 28.04.15 in Featured, Inštituti, Univerze, Video, Znanstveni dosežki

Prof. dr. GREGOR MAJDIČ: Kako stres v nosečnosti vpliva na zdravje?

Prof. dr. GREGOR MAJDIČ: Kako stres v nosečnosti vpliva na zdravje?

»Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da stres v času nosečnosti lahko vpliva na razvoj plodu v maternici in ima preko epigenetskih mehanizmov lahko dolgoročne posledice za zdravje. V fizioloških pogojih je plod v maternici sicer zaščiten pred delovanjem materinih glukokortikoidnih hormonov z delovanjem encima 11beta-hidroksisteroidna dehidrogenaza, ki je aktiven v posteljici, vendar pa v primeru stresnih situacij ta encim ne more odstraniti viška glukokortikoidnih hormonov, ki tako preidejo v krvni obtok plodu. Raziskave pri ljudeh in pri poskusnih živalih so pokazale, da ima izpostavljenost ploda povišani koncentraciji glukokortikoidnih hormonov številne negativne posledice na zdravje. Največ poročil govori o povečani nagnjenosti k debelosti, povečani nevarnosti srčno-žilnih obolenj ter vpliv na nevrotransmiterske sisteme v možganih, kar se lahko odraža tudi v povečani ranljivosti za razvoj nekaterih duševnih motenj kot so na primer depresivne in anksiozne motnje. Nekatere starejše raziskave so pokazale tudi vpliv stresa pred rojstvom na delovanje spolnega sistema pri moških/samcih, vendar pa so ti mehanizmi še zelo nerazjasnjeni. Naše predhodne raziskave pri laboratorijskih miših so pokazale, da stres v obliki dajanja injekcij že pri dveh injekcijah brejih samic v različnih časih brejosti (med 13.5 in 18.5 dnevom brejosti) močno vpliva na nekatere vrste za samce značilnega obnašanja, kot so agresivno obnašanje, moško spolno obnašanje.«

majdic 4

Tako pojasnjuje osnovne predpostavke vpliva stresa na razvoj plodu v času nosečnosti prof. dr. Gregor Majdič, nevroznanstvenik. Prof. Majdič je eden vidnješih strokovnjakov pri nas s področja nevroznanosti. ki se ukvarja s proučevanjem spolnih razlik v možganih. Je aktivni udeleženec mednarodnega projekta Gendered innovations, http://ec.europa.eu/research/science society/gendered-innovations/index_en.cfm) v katerem so zbrani raziskovalci iz ZDA in EU proučevali razlike med spoloma, rezultati pa so bili predstavljeni tudi na Evropski komisiji in v Evropskem parlamentu. Je tudi aktiven član ekspertne skupine v okviru projekta EU Genmed (http://www.eugenmed.eu ), financiranega s strani EU, ki bo poskušal pripraviti smernice za nadaljnji razvoj proučevanja razlik med spoloma in upoštevanju le-teh v klinični medicini. Svoje obsežno znanje in izkušnje prenaša na študente kot profesor na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

S skupino sodelavcev zdaj pripravlja raziskovalni projekt, s katerim želijo nadgraditi vpliv stresa pred rojstvom na razvoj za samce značilnega obnašanja. Raziskava poteka v dveh delih. Prvi del bodo opravili na laboratorijskih miših, kjer bodo breje mišje samice izpostavili različnim vrstam stresorjev in nato pri potomcih spremljali njihovo obnašanje.

V drugem, translacijskem delu raziskave, pa bodo preverjali, ali podobni mehanizmi kot pri laboratorijskih miši delujejo tudi pri ljudeh. V izhodišče so raziskovalci vzeli obdobje desetdnevne vojne za Slovenijo leta 1991, čas, ki je bil izjemno stresen dogodek za prebivalce Slovenije. Celotno Slovenijo so preletavala vojaška letala, sproženih je bilo več alarmov kot opozorilo pred možnimi zračnimi napadi, po celotni Sloveniji so potovale vojaške kolone s tanki in bojnimi vozili. Zaradi kratkega, točno določenega obdobja trajanja vojaškega spopada, je to obdobje lahko zelo zanimiv pokazatelj povečanega stresa, ki mu je bila izpostavljena celotna populacija.

majdic6

Otroci, rojeni ženskam, ki so bile noseče v času vojne, so bili nedvomno izpostavljeni povečanemu stresu in predstavljajo zanimiv, še ne izkoriščen model za proučevanje vpliva stresa pred rojstvom v različnih časih razvoja zarodka. Potomci žensk, ki so bile noseče v času vojne v Sloveniji, so danes stari 22 ali 23 let. V predlagani raziskavi bodo tako iz splošne populacije oseb, rojenih v letu 1991 in 1992 zbrali moške prostovoljce, ki bodo pripravljeni sodelovati v raziskavi. Prostovoljci bodo razdeljeni v 4 skupine in sicer:

  1. Skupina, katerih matere so bile v času vojne v prvem trimesečju nosečnosti (rojeni med 15. januarjem in 15. marcem 1992);
  2. Skupina, pri kateri so bile matere izpostavljene stresu vojne v drugem trimesečju (rojeni med 15. oktobrom in 15. decembrom 1991);
  3. Skupina, ki je bila izpostavljena stresu v času tretjega trimesečja (rojeni med 15. julijem in 15. septembrom 1991);
  4. Kontrolna skupina (rojeni med 1. julijem in 31. decembrom 1992).

 Proučevali bodo različne parametre vsestranskega posameznikovega razvoja, ki se je oblikoval v tem času odraščanja.

Rezultati bodo omogočili določitev statistično značilnih vplivov stresa v obliki 10-dnevne vojne v Sloveniji na razvoj ploda in dolgotrajne posledice tega stresa za zdravje ljudi. Lahko pa bodo služili tudi kot smernice za nadaljnje klinične raziskave in klinično delo predvsem z ženskami, ki so v času nosečnosti potencialno izpostavljene hudim stresorjem.

 K sodelovanju v raziskavi vabijo študente iz različnih slovenskih univerz in študijskih smeri. Obiščejo naj spletno stran, si pogledajo vprašalnik in se prijavijo prof. dr. Gregorju Majdiču.

http://gregormajdic.splet.arnes.si

http://gregormajdic-eng.splet.arnes.si

Foto & video: Igor Domijan

0 Comments

Trackbacks/Pingbacks

  1. Stres - stres nastane ob razliki med moramo in zmoremo - […] http://www.tromba.si/prof-dr-gregor-majdic-kako-stres-v-nosecnosti-vpliva-na-zdravje/ […]

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *