Prof. dr. Igor Mekjavič, IJS: Zagon “človeške centrifuge” ponuja možnosti prebojnih raziskav
Slovenija je tudi po zaslugi raziskav, ki jih izvaja prof. dr. Igor Mekjavič z Instituta Jožef Stefan (IJS), postala vidna oblikovalka prihodnjih znanj življenja v skrajnih okoljih, tudi na Luni. Mekjavič je izjemen strokovnjak s področja biomedicine in okoljske fiziologije. Njegove strokovne reference so omogočile, da Slovenija prvič vodi evropski raziskovalni projekt s področja vesoljske medicine. V projektu sodelujejo tudi inštituti iz Italije, Švedske, Nemčije in tudi Slovenije. Izjemno Mekjavičevo poznavanje okoljske fiziologije, še posebej področja hipoksije, bi se z raziskavami, ki jih izvaja s skupino v Laboratoriju v Planici, lahko razvilo v pomembno evropsko raziskovalno središče. Zadnji dve leti se ukvarjajo predvsem z vprašanjem , kaj se utegne s človekovim telesom dogajati na Luni in drugih planetih. Sicer pa so njegove minule raziskave obsegale proučevanje življenja v skrajnem okolju, mrazu, vročini, na visoki nadmorski višini ali globoko pod morsko gladino. Njegovo znanje je omogočilo mnogo izboljšav pri razvoju pohodnih čevljev, testiranju puščavskih oblačilnih sistemov, oblačilnih sistemov za mornarico in drugih projektov.
Prof. dr. Mekjavič je vodja na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na IJS. Po končanem študiju biomedicinskega inženirstva in magisterija na področju podvodne tehnologije na Univerzi Salford v Veliki Britaniji, je nadaljeval doktorski študij na področju okoljske fiziologije na Univerzi Simon Fraser v Kanadi in podoktorski na Karolinskem inštitutu na Švedskem. Bil je gostujoči profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, profesor na angleški Univerzi Porstmouth, svetovalec britanskega Instituta za pomorsko medicino, svetovalec Odseka za letalsko medicino na Švedskem. Kot svetovalec Evropske vesoljske agencije je koordiniral več projektov, cilj katerih je ovrednotiti vpliv dolgotrajnega bivanja na Luni na različne fiziološke sisteme. Za svoje delo na področju vrednotenja zaščitnih oblačilnih sistemov za ekstremna okolja, predvsem pa za razvoj simulatorjev, je s sodelavci prejel Puhovo nagrado.
Nedavno odprtje Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo z zagonom „človeške centrifuge“ v Nordijskem centru Planica in sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA), bo prispevalo k raziskavam za ohranjanje zdravja in dobrega počutja astronavtov med prihodnjimi misijami v vesolje. Raziskave pa bodo prispevale tudi k ohranjanju zdravja ljudi na zemlji.
Slovenija je s to pridobitvijo postala ena najuspešnejših držav na svetu z evropskima državama s podobnima laboratorijema, Francijo in Nemčijo.
Foto: Marjan Verč
