Prof. dr. Jurij Kunaver: Rosso verona – veronski marmor
Rosso verona ali geološko ammonitico rosso iz Beneških Predalp je značilna zgornjejurska morska sedimentna kamnina. Je značilne rdečkaste barve in gomoljaste strukture. Obe lastnosti uvrščata, ta apnenec že stoletja dolgo med najlepše in predvsem najbolj uporabljane okrasne kamne oziroma naravne kamne. Njegova dodatna privlačnost so pogoste okamnine, zlasti presenetljive so mnoge hišice glavonožcev, imenovanih amoniti, katerih spiralno zavite in gladko brušene prereze neredko vidimo na pročeljih stavb ali v cerkvah. Razen zanimivega geološkega nastanka te razmeroma nenavadne kamnine bo predavanje predstavilo številne primere njene uporabe v okrasne in umetniške namene. Ker je največ kamnolomov in kamnoseških delavnic ter ustrezne industrije v širši okolici Verone je razumljivo, da je okrasni kamen rosso verona najpogostejši v okrasju tamkajšnjih cerkva, najmanj toliko pa tudi v vsakdanji uporabi. Iz njega sta zgrajeni veronska arena, krstilnica v Parmi iz 13. stoletja in celo trdnjava Forte Rivoli iz 19. stoletja, danes muzej 1. svetovne vojne nedaleč od jezera Garde. Poleg teh bodo predstavljene še mnoge druge umetnine in kamnoseški izdelki iz rosso verona od Bergama na zahodu do Gorice, Trsta in Kopra na vzhodu, od planote Asiago na severu do Vicenze, južno pod njo. Italijanska tradicija množične, predvsem umetniške uporabe okrasnega kamenja najrazličnejših vrst je vplivala tudi prek meja. V zahodnih delih Slovenije, zlasti v Vipavski dolini, zato niso redki primeri uporabe rosso verona okrasnega kamna, a tudi bolj vzhodno. Predavanje je v prvi vrsti namenjeno informiranju o izjemni razširjenosti, vsestranski uporabi ter priljubljenosti nekega naravnega materiala.
V torek, 19. decembra 2017, bo ob 18. uri prof. dr. Jurij Kunaver v dvorani Slovenske matice v Ljubljani predaval na temo naravnega kamna.
Jurij Kunaver, redni profesor v pokoju in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je predaval na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, vmes je predaval na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani, Kot zunanji sodelavec je predaval na oddelku za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani in na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Že osemnajsto leto kot mentor, predavatelj ter organizator ekskurzij sodeluje v okviru Tretje univerze v Ljubljani.
Bil je predsednik različnih strokovnih društev, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, Zveza geografskih društev Slovenije, kot geograf-raziskovalec je bil član 4. jugoslovanske himalajske alpinistične odprave na Makalu. Bil je pobudnik in organizator številnih domačih in mednarodnih strokovnih srečanj ter pobudnik ustanovitve Geomorfološkega društva Slovenije in Društva učiteljev geografije Slovenije, osnoval je revijo Geografija v šoli.
Objavljal je v glavnem na področjih splošne geomorfologije, še zlasti geomorfologije visokogorskega krasa, geomorfologije ledeniškega reliefa, geografije gorskih območij, o zemljepisnih imenih gorskih območij, didaktike geografije, je avtor srednješolskih geografskih učbenikov in regionalno-geografskih ter poljudnoznanstvenih člankov in samostojnih del. Uredil več strokovnih in znanstvenih zbornikov in revij. Vodil je alpske mladinske raziskovalne tabore v Bovcu, pripravil in sodeloval pri več učnih naravoslovnih poteh. Je častni član Geomorfološkega društva Slovenije in Društva učiteljev geografije Slovenije ter častni predsednik Zveze geografov Slovenije.
Foto: FF UL
