Pages Menu
Categories Menu

Posted on 20.08.14 in Featured, Univerze, Video

Prof. dr. Marko Jaklič, EF o prihodnjih izzivih /razvoju/ kapitalizma

Prof. dr. Marko Jaklič, EF o prihodnjih izzivih /razvoju/ kapitalizma

Glasne razprave o vprašanju prihodnosti kapitalizma, ki jih je nujno nasloviti ne zgolj na ekonomiste pač pa tudi sociologe, politične filozofe itd., postajajo vedno pogosteje. Nekateri teoretiki in razpravljalci se sklicujejo na teze, ki jih Immanuel Wallerstein in soavtorji bralstvu ponujajo v delu “Ali ima kapitalizem prihodnost”? Skupina govori o pretresih, ki se utegnejo zgoditi v prihodnjih desetletjih in bo davek plačevala predvsem mlada generacija, če ne bomo zmogli ali znali najti pravih rešitev. 
Vprašanje o zaskrbljujoči prihodnosti kapitalizma postavljajo ob primeru eksternalizacije stroškov, ki jih podjetja nalagajo državi, da bi povečala svoj dobiček. In dokler se bodo lahko stroški podružbljali, toliko časa se bo tudi kapitalizem izplačal. Zdaj se namreč manipulira z delavno silo, ki je prekarna, nefleksibilna, honorarna, dela na projektih, ne plačuje se prispevkov, plače delavcev pa so mizerne. Stroški preživetja potem padejo na državo in humanitarne dejavnosti.

Vse te značilnosti zaznavamo tudi pri nas in vprašanja o prihodnosti takega razvoja smo naslovili na ekonomista dr. Marka Jakliča, profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Wallerstein namreč pravi, da je dominantna značilnost kapitalizma vztrajno iskanje neskončne akumulacije kapitala. Ali lahko potemtakem deluje na tej podlagi v neskončnost? Ali se posamezni ekonomski modeli sčasoma tudi iztrošijo?

Prof. Jaklič pojasnjuje, da kapitalizem ni enoznačen pojem, saj govorimo o njem v štiristo, petstoletnem razvoju. Po drugi svetovni vojni, pa denimo, lahko govorimo o nekem globalnem kapitalizmu in o kapitalizmu posameznih držav. O njem pa nikoli zgolj v ekonomskem, ampak vedno tudi v družbenem in političnem kontekstu.

 

S finančno in gospodarsko krizo, je tudi na ekonomiste padel madež, ker kriznih razmer niso predvideli. In to kljub temu, da v naboru stroke obvladujejo algoritme, ki bi vsaj približno lahko sledili napovedim. Za študij na Ekonomski fakulteti pa poleg tega obstajajo mnenja, da je malodane celotna katedra ujeta v preživeto neoklasično ekonomiko, ki gleda na ekonomijo skozi abstraktne matematične modele, ki so daleč od realnosti. Študenti so tudi dali pobudo, da se temeljito prevetri študij ekonomije. Želijo, da se razbijejo obstoječe kurikularne usmeritve in se študij odpre tudi k drugim politično ekonomskim šolam, ki so očitno v predavanjih prezrte. Kako zadeva odmeva med profesorji? In kako prof. Jaklič odgovarja na nekatere kritike, da se je ekonomija spremenila zgolj v ekonometriko?

 

Profesor Jaklič na Ekonomski fakulteti predava mednarodno ekonomijo in poslovanje, management in organizacijo. Je strokovnjak za področje srednjih in malih podjetij, torej tistega dela gospodarstva, ki predstavlja večino v naši ekonomiji. Za pospešen gospodarski razvoj je zadnja leta predlagal in podpiral ustanavljanje zagonskih podjetij oziroma startupov, kjer inovativni posamezniki ali skupine z izdelki, ki nastajajo na osnovi znanja, prodirajo na trg, tudi mednarodni. Kakšne so prednosti tega in kako se je ta način ustvarjanja že udomačil v slovenski miselnosti? Dr. Jaklič pojasnjuje, da gre pri tem za nekaj novega, za drugačno vrednostno orientacijo, ki za akterje zahteva veliko odpovedi, trdega dela, mnogo napornejšega, tudi težjega, kot ga imajo športniki. Tega se ne zavedajo niti sindikati, kot ne nekateri domači in tuji glasniki, ki pravijo, da zagonska podjetja ne bodo rešila gospodarstva in da gre pri tem za tipično neoliberalno retoriko.

 

Govor o zagonu gospodarstva, se pri nas kot stalnica v vseh vladah pojavlja v kontekstu nujne pomoči države. Pozablja, spregleduje ali zamolči pa se dejstvo, da je v zadnjih desetih letih Slovenija v gospodarstvo dala veliko denarja v upanju, da se bo razvijalo na avtonomen način. Skoraj milijardo evrov je šlo na leto v minulih letih. Gospodarstvu so se manjšali socialni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nižali so se davki na dobiček, delila so se nepovratna sredstva, subvencije itd. A vse brez učinka. Po izračunih Ekonomskega inštituta Pravne fakultete je večji del pomoči šel v povišanje plač, tudi menedžerjem, ne pa v investicije in razvoj. Zdaj zaznavamo ocene oziroma kritike, da se je to zgodilo zaradi neznanja, nesposobnosti tudi menedžerskih struktur. Konec koncev, profesorji izobražujejo tudi to vodstveno strukturo. Kako kot ekonomist in profesor ta vprašanja pojasnjuje prof. Jaklič?

 

Celoten intervju z dr. Markom Jakličem

 

Video: Igor Domijan

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *