Prof. dr. Metka Filipič NIB: CITOSTATIKI v okolju puščajo posledice

V zadnjih desetletjih se je med najbolj hitro rastoče panoge prebila tudi farmacija, ki tesno sodeluje s sodobno medicinsko znanostjo. Porast novih in novih bolezni in višanje življenjske starosti, kar je tudi zasluga razvoja medicine, narekujeta iskanje in proizvodnjo vedno novih zdravil. Posledice uporabe nekaterih zdravil za okolje in zdravje ljudi, pa se spregleduje. Skupina zdravil, ki je posebej skrb zbujajoča, so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Citostatiki ustavijo rast rakave celice tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in procese, ki uravnajo njihovo razmnoževanje. Zaradi takšnega načina delovanja spadajo med zelo nevarne kemikalije, vendar pa je zelo malo znanega o možnih tveganjih za okolje in zdravje ljudi, ko pridejo v okolje. Teh problemov se je leta 2011 sistematično lotila skupina raziskovalcev v okviru Evropskega projekta CytoThreat, ki ga je koordiniral Nacionalni inštitut za biologijo NIB, sodelovalo pa je še osem partnerjev iz sedmih Evropskih držav. Vodja projekta je bila prof. dr. Metka Filipič, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na NIB. Izjemna strokovnjakinja, ki tudi predava na Falulteti za farmacijo Unverze v Ljubljani, je tudi vodila številne mednarodne in nacionalne projekte, kot mentorica vzgojila in izobrazila kar nekaj doktorandov, poudariti pa velja, da je tudi dobitnica Zeieve nagrade za izjemne dosežke na Nacionalnem inštitutu za biologijo za minulo leto. V štirih letih intenzivnih raziskav, pojasnjuje prof. Filipičeva, je CytoThreat zapolnil številne vrzeli v poznavanju vplivov ostankov teh snovi, ko pridejo v okolje preko bolnišničnih in komunalnih izpustov, na vodne organizme in na ljudi.

Razvili so vrsto novih kemijskih analitskih metod, ki zdaj omogočajo raziskave prisotnosti ostankov citostatikov ter njihovih produktov razgradnje v vodnem okolju. Sistematske analize različnih vzorcev bolnišničnih in komunalnih odpadnih vod so potrdile stalno prisotnost nekaterih citostatikov, čeprav so koncentracije zelo nizke, v območju nekaj nanogramov na liter. V vzorcih odpadnih vod bolnišnic in komunalnih čistilnih naprav, so prav s pomočjo novih metod zaznali produkte razgradnje nekaterih citostatikov, ki do zdaj niso bili poznani. Sočasno so potekale tudi obširne ekotoksikološke raziskave, ki so poleg vplivov na preživelost in razmnoževanje organizmov, vključevale tudi proučevanje genotoksičnih učinkov ter sprememb izražanja genov nekaterih najpogosteje uporabljanih citostatikov. Te ugotovitve niso pomembne le za oceno tveganja za vodne organizme ampak tudi za zdravje ljudi. Možno je, da preko uporabe površinske vode za pripravo pitne vode ali pa v kmetijstvu ostanki citostatikov pridejo v prehransko verigo in vplivajo na zdravje ljudi. Dejstvo je, da v razvitih državah, zaradi staranja populacij, zgodnejše diagnostike in boljše oskrbe, poraba citostatskih zdravil stalno narašča, zato se povečujejo tudi količine ostankov teh zdravil v okolju. Rezultati projekta CytoThreat bodo nedvomno vplivali na ocenjevanje programov zagotavljanja kakovosti voda, saj podajajo objektivne razloge za nova priporočila in zakonodajo. Raziskovalci pričakujejo, poudarja prof. Filipičeva, da bo CytoThreat igral pomembno vlogo pri varovanju okolja in zdravja ljudi pred ostanki nevarnih zdravil, kar je trenutno »vroča« tema tako med znanstveniki, kot tudi v javnosti.

Foto & video: Igor Domijan