prof. dr. Mitja Lainščak, direktor ARRS
Minulo leto je na polju znanosti in raziskovanja potekala vrsta razprav o novem Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) ter njegovi implementaciji, ki najbolj zadeva in skrbi predvsem raziskovalce same. Novi Zakon prinaša številne novosti tudi v samo delovanje ARRS, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, poudarja direktor prof. dr. Mitja Lainščak. Z novim zakonom je vzpostavljen mehanizem stabilnega financiranja, kar tem ustanovam omogoča večjo avtonomijo. Agencija pa bo preko transparentnega delovanja in modernizacije informacijske podpore omogočila prenovo recenzentskega postopka in vzpostavitev evalvacije programov. Posebno skrb bodo posvečali spodbujanju raziskovalcev na začetku kariere in še večjo vpetost v mednarodne povezave celotne znanstvenoraziskovalne skupnosti. In optimizem se, ne nazadnje, kaže v krepitvi vsebinske, finančne in boljše mednarodne vpetosti, kar nakazuje neko novo usmeritev delovanja ARRS.
Prof. Lainščak, sicer zdravnik, specialist kardiologije in vaskularne medicine, je na področju medicine, kot raziskovalec in znanstvenik tesno vpet v širši mednarodni prostor. Njegov širok opus znanja s profesionalno orientacijo nudi uspešno povezavo za implementacijo začrtanih razvojnih usmeritev ARRS.
Kot redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je prof. Lainščak tudi mentor doktorskim in magistrskim kandidatom, Njegovo obsežno raziskovalno delo je povezano z vsemi področji obolenja srčnega popuščanja ter preventive in epidemiologije srčnožilnih bolezni. Vključen je v raziskave Evropskega kardiološkega združenja in multicentričnih raziskav. Kot član mnogih uredniških odborov strokovnih edicij, je bil tudi recenzent člankov za kar 40 uglednih mednarodnih in nekaterih domačih strokovnih revij. Je član mnogih mednarodnih strokovnih združenj, med drugim član upravnega odbora Združenje kardiologov Slovenije in v Delovni skupini za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije predsednik European Society of Cardiology, »Fellow«.
Kot prvi Slovenec pa je prof. Lainščak deloval pri pripravi “Smernic za obravnavo bolnikov z akutnim kroničnim srčnim popuščanjem evropskega kardiološkega združenja”. Je lahko tak primer tudi nekakšen vzorec pozitivnega transferja na neka druga področja? Kot dober poznavalec pomena raziskovalne medicine in njene vloge v razvoju 21. stoletja, se zavzema za uveljavljanje akademske medicine, saj ta ne more sloneti zgolj na entuziazmu posameznikov, kar poudarjajo mnogi kliniki. Nagel družbeni in ekonomski razvoj pa postavlja znanost v tesno mednarodno povezovanje in kompetitivnost, v prepletenost področij in nujnost povezovanja z novimi IKT tehnologijami, poudarja sogovornik.
