Prof. dr. Peter Križan, dobitnik ERC projekta: Znanost se razvija po korakih
Slovenski znanstveniki so bili v zadnjih letih zelo uspešni pri pridobivanju mednarodnih projektov. Zlasti je spodbudno, da so bili uspešni na razpisih za ERC (European Research Council) projekte. Mednje sodi tudi prof. dr. Peter Križan, ki uspešnost slovenskih raziskovalcev pojasnjuje s postopnim razvijanjem spoznanj v znanosti. “Znanost se razvija po korakih,” pravi. Kot raziskovalec je prof. Križan pridobil približno 2,4 milijona evrov za petletni projekt z naslovom FAIME (»Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods«). Pri projektu bodo iskali nove pojave v fiziki osnovnih delcev, popularno imenovane Nova fizika. Osredotočili se bodo na študij nekaterih redkih razpadov mezonov B, delcev, ki nastajajo pri trkih elektronov in pozitronov v eksperimentu Belle II. Projekt FAIME bo z uporabo velikega vzorca dogodkov raziskal odgovor na vprašanje, ali je res kršena leptonska univerzalnost, enakost med leptoni, ki je eden od temeljev našega razumevanja interakcij med osnovnimi delci. Če bodo natančnejše meritve potrdile te prve rezultate, bo to pomenilo veliko revolucijo v fiziki osnovnih delcev, v razumevanju razvoja zgodnjega vesolja in nasploh v našem razumevanju narave.
Dr. Križan je profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Institutu Jožef Stefan (IJS). Raziskuje na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Opus njegovega raziskovalnega dela ga tudi opredeljuje kot tehtnega sogovornika, ki z natančnostjo logike pojasnjuje vprašanja, saj le-ta, ki je imanentna Križanu kot fiziku – raziskovalcu, ne dopušča špekulacij, ki niso preverljive v naravi. Njegove raziskave so ga vodile od eksperimenta v CERNu v Ženevi, preko dveh velikih projektov ARGUS in HERA-B na pospeševalnikih na institutu DESY v Hamburgu do eksperimentov Belle in Belle II v Tsukubi na Japonskem.
Križan tudi po svojem habitusu odstopa od stereotipa znanstvenika, ki se v okolju laboratorija ne zanima za nič drugega kot za svoj raziskovalni projekt. Zelo je aktiven tudi na družbenih omrežjih, pogosto opozarja na pojave, ki sodijo v polje dezinformacij. Zato so zanimiva njegova razmišljanja, kako se z logiko znanstvene resnice upreti lažnim novicam. Vendar Križan kot znanstvenik nikoli ne zapade v Dunning-Krugerjev učinek, ko strokovnjaki suvereno razlagajo in komentirajo stvari zunaj svojega področja delovanja, kjer jim njihovo strokovno znanje daje lažni občutek, da so dobro informirani in imajo boljšo moč predvidevanja od ostalih. Kot ugledni profesor in pedagog pogosto opozarja, da so znanstveniki tudi edukatorji družbe in so znanstvene resnice del javnega znanja. Rad pripravi razumljiva predavanja za širšo javnost, pri takih predavanjih uživa tudi kot poslušalec.
Foto: osebni arhiv
