Prof. dr. SIMON HORVAT, Odkritje gena za vitkost bo omogočilo razvoj komplementarne terapije za diabetes tipa II
Predvsem razviti zahodni svet se vedno bolj sooča s porastom epidemije debelosti, kar povzroča tudi porast zdravstvenih težav, predvsem porast sladkorne bolezni tipa II. Znanstveniki so se zato v zadnjem desetletju osredotočali predvsem na iskanje genov, ki povečujejo tveganje za razvoj debelosti. In prav odkritje omenjenega gena je uspelo slovenskim raziskovalcem z vodilnim avtorjem raziskave prof. dr. Simonom Horvatom, profesorjem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalcem na Kemijskem inštitutu s sodelovci iz Škotske (Univerza v Edinburghu). Da gre res za pomembno odkritje, potrjuje tudi objava v prestižni reviji Nature medicine, ki je prva revija na področju eksperimentalne medicine z visokim faktorjem vpliva 28.
Prof. Horvat se sicer usmerja predvsem na odkrivanje novih dednih dejavnikov in mehanizmov povezanih z uravnavanjem rasti, telesnega maščevja ter metabolnih bolezni in vpletenosti naravne imunosti v te procese. Prvi v Sloveniji je razvil transgene miši z izbitim genom, ki predstavljajo dober živalski model za študije homeostaze holesterola ter sindroma Antley-Bixler pri človeku.
Veliko je deloval tudi v tujini, doktoriral je na Univerzi v Kaliforniji leta 1995, potem je bil pet let podoktorski raziskovalec na Roslin inštitutu v Edinburghu in nato še tri leta gostujoči profesor na University of Edinburgh. Za svoje znanstvene dosežke je prejel številne nagrade, v letu 2013 tudi Zoisovo priznanje.
V zadnjih letih se prof. Horvat, kot tudi drugi znanstveniki s področja raziskav debelosti, osredotoča predvsem na iskanje genov, ki povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Omenimo npr. njegovo odmevno odkritje (gen DEPTOR), ki je bilo objavljeno v reviji Cell Metabolism leta 2012. Pri tokratni raziskavi pa je prof. Horvat predlagal obraten pristop, iskanje tako imenovanih genov za vitkost, ki zavirajo razvoj debelosti. In prav to odkritje kaže velik potencial za iskanje novih pristopov pri razvoju učinkovitejših farmakoloških učinkovin ali uporabe sodobne sintezne biologije za zdravljenje sladkorne bolezni tipa II.
Foto: osebni arhiv
