Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, SZT, NIB… Več znanosti v politiko
Projekt pametne specializacije (PSP), ena od podlag za črpanje evropskih sredstev v novem finančnem obdobju 2014 – 2020, je zdaj končno potrjen s strani Evropske komisije. Ta strategija umešča Slovenijo kot zeleno, zdravo in digitalno regijo s pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih. Ta prednostna področja opredeljujejo tudi predvidene ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov in še nekaj njih, kar naj bi rezultiralo v izvozu visokotehnoloških intenzivnih proizvodov ter storitev z visokim deležem znanja. To so tisti poudarki, kjer v strategijo pomembno vstopajo znanstveniki, raziskovalci v tesni povezavi z gospodarstvom. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, predsednica Sveta za znanost in tehnologijo (SZT), pravi, da je sodelovanje v tem projektu za znanstvenike pomembno, saj svoje znanje lahko nadgradijo, ustvarijo nekaj novega in v sodelovanju z gospodarstvom ustvarjajo dodano vrednost. Prav pri kondiciji gospodarstva pa po njenem mnenju obstaja nekaj skepse, saj povezovanje obeh področij tudi do zdaj ni bilo zgledno. Tako stanje lahko preseže vlada, ki s posvetovanjem bodisi SZT ali Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) opredeli področja, ki so starteškega razvojnega pomena. In zadnji posvet SZT je to pripravljenost s strani raziskovalcev tudi ponudil.
Kot direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), kjer ji poteka že peti mandat, ima prof. Tamara Lah Turnšek mnogo izkušenj kako sodelovati z gospodarstvom. Že od vsega začetka je spoznala, da javna sredstva ne zadostujejo za razvoj inštituta, zato so okrepili vezi z gospodarstvom in v minulih nekaj letih jim je uspelo oblikovati visoko kvaliteten, mednarodno prepoznaven in uspešen inštitut.
Kot ugledna raziskovalka pa je prof. Lah Turnšek sodelovala v mnogih raziskavah in projektih. Eden zadnjih je bil mednarodni projekt GLIOMA, kjer so raziskovalci določali nove biomarkerje možganskih tumorjev – gliomov za diagnozo in tudi kot nove tarče zdravljenja. Kot strokovnjakinja s področja bioznanosti ima tudi znanja, ki pojasnjujejo vprašanje gensko spremenjenih organizmov. V povezavi z (ne)škodljivostjo hrane potekajo že nekaj časa žolčne razprave. In pri tem poudarja, da znanstveniki stranskih učinkov pri uživanju take hrane doslej še niso dokazali. Problem pa nastane, ko tako različna mnenja dobijo politične predznake.
Kot izkušena in ugledna znanstvenica je bila prof. Tamara Lah Turnšek že pred časom imenovana za predsednico Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, Priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. V tej funkciji se sooča tudi z dilemami, kako opredeliti in ugotavljati etičnost pri raziskovalnem delu. Ob tem jo moti, da je vehemenca, s katero se zadnje čase v medijih išče nepravilnosti v znanosti, nekoliko pretirana. Nepravilnosti, ki se seveda povsod dogajajo, ne gre posploševati, ukrepati pa je potrebno učinkovito takrat, ko se eksces pojavi.
Foto & video: Igor Domijan
