Prof. dr. Tomaž Zwitter o nedavnih odkritjih v astronomiji

Da so ljudje zadnjih pet tisoč let opazovali in razmišljali o nebu, nam dokazujejo tudi številni megalitski spomeniki in opazovanja planetov, zapisanih v klinopisih prastarih narodov. Lahko torej pritrdimo mnenjem, da je astronomija ena najstarejših znanosti. Z razvojem tehnologij pa se je povečevalo tudi vedenje o dogajanju in spoznavanju zakonitosti vesolja. Če omenimo le vpeljavo teleskopa leta 1609, kar je pomenilo pravo revolucijo v razumevanju velikosti in veličastnosti vesolja. Odkritja so se z razvojem raziskovalne opreme vedno bolj množila in danes deluje pri proučevanju vesolja mnogo več astronomov in vesoljskih znanstvenikov kot v kateri koli prejšnji generaciji. Kajti ostalo je še mnogo neznank. Vsako novo spoznanje, vsako novo odkritje, je zato še toliko bolj vznemirljivo. In o enem zadnjih smo med drugim, za Trombo spraševali dr. Tomaža Zwittra, profesorja astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ugledni profesor je tudi nosilec Zoisovega priznanja, dobljenega za znanstvene dosežke v astronomiji in astrofiziki. Uveljavil se je pri več mednarodnih kolaboracijah, katerih cilj je razvozlati zgodovino in prihodnost naše galaksije. Je eden od ustanoviteljev mednarodnega projekta RAVE (RAdial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo znanstveniki iz devetih držav in je tudi njegov znanstveni direktor. Profesor Zwitter je uvedel novo spektroskopsko metodo določanja razdalj do zvezd, ki nam da prostorsko sliko položajev in gibanj zvezd danes in v preteklosti. Njegova znanstvena dela so dosegla izjemno mednarodno odmevnost in so bila citirana več kot dvatisočkrat, kar kaže na njegov pomembni prispevek k svetovni zakladnici znanja.

Pred nedavnim so znanstveniki poročali, da so letos identificirali prve prašne delce iz vzorcev, zbranih v obmčjih zunaj Sončevega sistema. Po večletnem trudu je namreč skupini astrofizikov uspelo prepoznati sedem omenjenih nenavadnih delcev. Stari naj bi bili toliko, kot sam Sončev sistem.

V ospredju neznank, ki raziskovalce vesolja še vedno begajo, je razlaga in pojasnjevanje tako imenovane temne snovi in temne energije. Enotnih pojasnil znanstvenikov še vedno ni, a iskanje odgovorov na te neznanke se stopnjuje, pravi prof. Zwitter.

V zadnjem desetletju kar težko sledimo in dojamemo spoznanja, do katerih prihaja znanost in jih sporoča zainteresirani javnosti. Tak razvoj gotovo omogočajo tudi mogočni observatoriji, čeprav z novo tehnologijo znanstveniki lahko dogajanje spremljajo na računalniškem zaslonu v laboratoriju. Vendar so fascinantne fotografije velikih teleskopov, ki so postavljeni na različnih koncih sveta, vedno privlačne. In na katerih koncih sveta so postavljeni največji.

Nekateri raziskovalci navajajo, da je bila najpomembnejsa slika v zgodovini astronomije fotografija Edwina Hubbla. Ta je namreč je leta 1929 ujel fotografijo naše sosednje galaksije Andromede, ki je od Zemje oddaljena 2,2 milijona svetlobnih let. Kako prelomnost omejene fotografije za raziskovanje v astronomiji ocenjuje prof. Zwitter.

Letos je v odkritjih na področju astronomije veliko vznemirjenja prinesla domneva, da naj bi na Antarktiki s pomčjo izjemno natančnega teleskopa BICEP 2, ujeli odmev velikega poka in posreden dokaz o izjemno hitrem širjenju vesolja v njegovih prvih trenutkih. Ob tem sporočilu so se pojavili tudi dvomljivci, češ da se je v meritve vmešal vesoljski prah naše galaksije. Kako to sporočilo ocenjuje prof. Zwitter.

Video: Igor Domijan

Avtor naslovne fotografije: Zhou Yannan