prof. Tony Donne: Jedrska fuzija: Znanstvena fantastika ali realnost
O kontrolirani jedrski fuziji mediji največkrat pišejo kot o večni obljubi, ki se stalno odmika 50 let v prihodnost. Očitek leti na dejstvo, da po 50 letih intenzivnih raziskav znanstveniki s pomočjo fuzijske energije niso uspeli proizvesti niti malo električne energije. Pa si res postavljamo prava vprašanja? Ali razvoj na tem področju res lahko vrednotimo zgolj na podlagi proizvedene elektrike iz fuzijske energije?
Že od samega začetka fuzijskih raziskav se znanstveniki spopadajo z na videz nemogočimi izzivi. Na primer: kako zadrževati vročo plazmo (ioniziran plin) v zaprti posodi pri temperaturah, ki so desetkrat višje kot v središču sonca in kako izolirati stene posode, da se ta ne stali? Takšni problemi zahtevajo originalne, nikoli prej videne rešitve, do katerih je možno priti le v okviru koordiniranih globalnih znanstvenih raziskav.
V zadnjih desetletjih so znanstveniki vendarle že strli nekaj takšnih orehov. Zelo pomemben in odmeven mejnik, ki ga vsi z nestrpnostjo pričakujemo, bo zagon največjega poskusnega reaktorja ITER, ki je v gradnji v južni Franciji. ITER je globalni projekt, zato tudi eden največjih na svetu, v katerem se preko programa EUROfusion povezujejo tudi evropske fuzijske raziskave.
V ponedeljek, 2. februarja, bo Institut »Jožef Stefan« obiskal vodja programa EUROfusion, prof. Tony Donne, vodja evrospkega programa za razvoj fuzijske energije. V veliki predavalnici instituta bo ob 13:00 orisal napredek in preostale izzive na področju jedrske fuzije za pridobivanje električne energije. V predstavitvi se bo osredotočil na ITER, ki bo prvi fuzijski reaktor, sposoben proizvesti desetkrat več energije, kot je potrebuje za svoje delovanje.
Prof. Donne bo svojim obiskom obeležil 10. obletnico delovanja Slovenske fuzijske Asociacije (SFA), ki združuje slovenske raziskave na področju jedrske fuzije. Naši znanstveniki imajo že od samega začetka delovanja na tem področju zelo pomembno vlogo v evropskem in mednarodnem prostoru. Slovenski projekti namreč v okviru programa EUROfusion »počrpajo« nekaj več kot pol milijona evrov evropskih sredstev letno, kar nas kljub majhnosti uvršča v zgornjo polovico vseh sodelujočih držav članic.
Foto: differ.nl
