Raziskava z dokazi o prednosti predpisovanja zdravil na podlagi genskega zapisa
Po izsledkih raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev z Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu (LUMC), v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se pri bolnikih pojavlja kar za 30 % manj resnih neželenih učinkov različnih zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa posameznega bolnika.
V raziskavi, objavljeni v reviji The Lancet, je bilo ugotovljeno, da se je pri bolnikih, pri katerih je bilo odmerjanje zdravil prilagojeno njihovemu genskemu zapisu, pojavljalo do 30 % manj resnih neželenih učinkov kot pri bolnikih, ki so jemali standardne odmerke. V raziskavo so vključili približno 7000 bolnikov iz sedmih evropskih držav z različnimi zdravstvenimi težavami, od srčno-žilnih obolenj, različnih oblik raka, duševnimi in drugimi boleznimi.
»Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni, da so naši raziskovalci sodelovali pri izjemno pomembni raziskavi o prednostih določanja genskega zapisa bolnikov pred predpisovanjem zdravil. Že nekaj časa vemo, da se ljudje različno odzivamo na različna zdravila, ta raziskava pa je na velikem vzorcu bolnikov z različnimi boleznimi pokazala, da lahko varnost zdravljenja dejansko izboljšamo s prilagajanjem zdravil genski sliki posameznika. S tem se zelo zmanjša pojav neželenih učinkov. Čeprav je določanje genskega zapisa relativno drago, lahko takšno bolj usmerjeno predpisovanje zdravil dolgoročno predstavlja prihranke za zdravstveni sistem, saj bi nov način predpisovanja zaradi manjše porabe zdravil pomenil neposredne prihranke za zdravstvene blagajne, posredno pa bi več prihranili tudi zaradi manj pogostih neželenih učinkov. To pomeni manj obiskov pri zdravnikih, redkejše menjavanje zdravil ter boljši učinek zdravljenj,« je pomen raziskave pojasnil prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani.
Poleg raziskovalcev Laboratorija za farmakogenetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je pri raziskavi, v katero je bilo vključenih 716 slovenskih bolnikov, sodelovalo več kot 50 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz 11 zdravstvenih centrov in domov. Raziskovalno skupino v Sloveniji je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
“Farmakogenetika predstavlja pomemben del personalizirane medicine, katere cilj je z molekularno genetskimi pristopi izboljšati diagnostiko, napoved poteka bolezni in učinkovitost zdravljenja pri posameznem bolniku glede na njegove genske značilnosti. S farmakogenetskim testiranjem lahko identificiramo bolnike, pri katerih bo zaradi genske variabilnosti presnova zdravil spremenjena. S tako imenovanim preemptivnim pristopom lahko že pred začetkom zdravljenja na podlagi genetskega testiranja napovemo odgovor na zdravljenje, predvsem pa povečano tveganje za pojav neželenih učinkov pri posameznem bolniku,” pojasnjuje.
Mednarodna raziskava je bila opravljena pod vodstvom Henka-Jana Guchelaarja, profesorja klinične farmacije na univerzi LUMC, ki že več kot dvajset let izvaja raziskave na področju farmakogenetike. »Prvič smo dokazali, da prilagojen pristop deluje za veliko število zdravil. Zdaj imamo na voljo dovolj dokazov, da lahko nadaljujemo z uporabo v klinični praksi,« pravi Guchelaar. »To pomeni, da je naslednji korak, da začnemo uporabljati odmerjanje zdravil, prilagojeno genskemu zapisu,« pojasni Jesse Swen, bolnišnični farmacevt in glavni raziskovalec.
Informaciji dostopni na tej povezavi.
