Raziskovalci Kemijskega inštituta razvili orodja za izboljšano uravnavanje človeških celic
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o razvoju in uporabi selektivnih »molekulskih sponk« za uravnavanje delovanja človeških celic. S tem lahko pomembno izboljšajo uravnavanje delovanja človeških celic, kar bo uporabno tako za raziskave kot za celično zdravljenje. Raziskava, ki je bila v celoti izvedena na Kemijskem inštitutu, je bila objavljena v ugledni reviji Nature Chemical Biology.
Prikaz uporabe peptidnih CC modulov za usmerjanje lokacije različnih fluorescenčnih proteinov v človeški celični liniji bodisi v citosol (rumeno), jedro (modro) ali plazemsko membrano (rdeče). Preko vezave signala za lokalizacijo v celično jedro lahko sprožimo močno aktivacijo prepisovanja gena.
Celice so zelo zapleteni sistemi katerih delovanja v precejšnji meri še ne razumemo. Po drugi strani pa celice že uporabljamo za proizvodnjo različnih spojin ter kot pametna zdravila. Za uravnavanje delovanja celic moramo imeti na razpolago molekulska orodja, ki so precizna in učinkovita. Raziskovalci Kemijskega inštituta so uspeli razviti selektivne »molekulske sponke« za uravnavanje delovanja človeških celic. S kombinacijo peptidov, ki se močno vežejo samo na ustrezen par, ne pa na druge molekule, so uspeli doseči doslej najmočnejše povečanje prepisovanja izbranih genov v človeških celicah. Pokazali so, da lahko s temi sponkami istočasno usmerijo molekule v več želenih predelov celic istočasno. S tem pristopom lahko bistveno izboljšajo možnost uravnavanja delovanja celic s svetlobo ali s kemijskimi spojinami, kar bo zelo uporabno za terapevtske namene. Gradniki, ki so jih uporabili, so obvite vijačnice, ki jih sicer uporabljajo za tvorbo proteinskih kletk v okviru ERC projekta za uveljavljene raziskovalce, ki ga vodi prof. dr. Roman Jerala. Raziskava, ki je bila v celoti izvedena na Kemijskem inštitutu, je bila objavljena v reviji Nature Chemical Biology v članku z naslovom A tunable orthogonal coiled-coil interaction toolbox for engineering mammalian cells. Prva avtorica omenjenega članka je dr. Tina Lebar, ki je sedaj na podoktorskem usposabljanju na univerzi Harvard, soavtorji pa so dr. Duško Lainšček, Estera Merljak, Jana Aupič in prof. dr. Roman Jerala z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta.
Članek je dostopen na: https://www.nature.com/articles/s41589-019-0443-y
Foto: KI
