Rezultati epidemiologije odpadnih vod v Sloveniji v letu 2019
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je v sodelovanju z mrežo SCORE objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih stimulativnih drog za leto 2019, v katero je bila vključena tudi Slovenija. Med slovenskimi mesti beleži najvišje masne obremenitve benzoilekgonina (biomarker kokaina) Koper, Ljubljana najvišje vsebnosti MDMA (biomarker ekstazija) in metamfetamina, Velenje pa amfetamina. V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico oz. sredino med vsemi sodelujočimi mesti, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjemi sta amfetamin (Velenje) in MDMA (Ljubljana), ki sta v sredini masnih obremenitev sodelujočih mest. V primerjavi z letom 2018 se nakazuje, da so obremenitve z benzoilekgoninom v Ljubljani, Mariboru in na območju Domžale-Kamnik višje, vendar je za zanesljive napovedi trendov njihove obremenitve potrebno spremljati zaporedoma vsaj pet let.
Epidemiologija odpadnih vod (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je inovativen pristop ocenjevanja uporabe drog v populaciji, ki prebiva ali se zadržuje na prispevnem območju določene čistilne naprave. Metoda temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih produktov presnove, t.i. biomarkerjev. Z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) lahko na osnovi teh podatkov ocenimo uporabo prepovedanih drog v populaciji, ki se zadržuje na določenem območju
WBE omogoča več kot le odkrivanje uporabe prepovedanih drog
Običajno se podatki o uporabi prepovedanih drog pridobivajo na podlagi epidemioloških raziskav o uporabi drog v populaciji, podatkov o zasegu drog, podatkov o zastrupitvah ter bolnišničnih obravnav. WBE je, v primerjavi s klasičnimi epidemiološkimi metodami, ne-invaziven in objektiven pristop, ki s pridobivanjem podatkov o uporabi drog v skoraj realnem času omogoča spremljanje časovnih ter prostorskih vzorcev uporabe, za kar pa so potrebne dolgoletne in pogoste meritve. WBE so raziskovalci z Instituta Mario Negri v Milanu (Italija) prvič uporabili leta 2005 za oceno uporabe kokaina. Kasneje se je uporaba WBE razširila tudi na preostale prepovedane droge (npr. amfetamine, heroin, kanabis).
Poleg ocene uporabe prepovedanih drog, WBE omogoča tudi sledenje uporabe dovoljenih drog, kot so alkohol, kofein in nikotin (tobak), zdravilnih učinkovin ter novih psihoaktivnih snovi (ang. New Psychoactive Substances, NPS). Prav tako se lahko uporabi za pridobivanje informacij o zdravju in prehranjevalnih navadah ljudi ter za ugotavljanje in preverjanje izpostavljenosti populacije nevarnim snovem. Komunalne odpadne vode namreč predstavljajo zapis vsega, kar je določena populacija zaužila oz. čemur je bila izpostavljena.
Število sodelujočih mest v SCORE monitoringu se povečuje – od leta 2017 je v raziskavo vključen tudi Institut »Jožef Stefan« z analizami odpadnih vod v določenih slovenskih mestih
Zbiranje podatkov o stanju na področju uporabe drog je pomembno tako za zdravstvene kot tudi nadzorne organe, kjer je razpoložljivost točnih in pravočasnih informacij o stanju na področju uporabe in zlorabe drog izjemnega pomena. V okviru SCORE mreže poteka v sodelovanju z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Center for Drugs and Drug Addiction, ECMDDA) od leta 2011 letni mednarodni monitoring uporabe štirih stimulativnih drog (kokaina, ekstazija, amfetamina in metamfetamina) na osnovi analize odpadnih vod. Meritve vključujejo analizo tedenskih vzorcev (sedem zaporednih dni) še neprečiščenih odpadnih vod na prisotnost biomarkerjev kokaina (benzoilekgonin, BE), ekstazija (3,4-metilendioksimetamfetamin, MDMA), amfetamina (amfetamin, AMP) in metamfetamina (metamfetamin, MAMP). V SCORE mreži sodelujejo številna evropska mesta in svetovne prestolnice, vsako leto pa se število sodelujočih mest povečuje. Leta 2019 je v akciji sodelovalo 86 mest iz 29 držav, kar je skupno pokrivalo 56 milijonov prebivalcev
Raziskovalci z Odseka za znanost o okolju Instituta »Jožef Stefan«, pod vodstvom prof. dr. Ester Heath, so se leta 2017 z analizo odpadnih vod s čistilne naprave Ljubljana priključili SCORE mreži. Leto za tem so v spremljanje, poleg Ljubljane, vključili tudi Domžale-Kamnik in Maribor. V letu 2019 je bilo vključenih že šest slovenskih mest oz. prispevnih območij: Ljubljana, Domžale-Kamnik, Maribor, Koper, Novo mesto in Velenje.
Več informacij:
https://score-cost.eu/monitoring/
http://www.emcdda.europa.eu/topics/wastewater
http://www.environment.si/en/projects/l1-9191/
Foto: IJS
