S projektom Muspell do inovativnega sistema za shranjevanje toplotne energije naslednje generacije
Projektni konzorcij Muspell, v katerem sodeluje tudi Kemijski inštitut, je prejel nepovratna evropska sredstva v višini 3,5 milijona evrov za razvoj sistema za shranjevanje toplotne energije naslednje generacije. Cilj projekta Muspell je razviti inovativno rešitev za upravljanje z energijo, ki bo prinesla znatne prednosti v različnih panogah in sektorjih ter bo utrla pot v bolj trajnostno prihodnost.
Konzorcij projekta Muspell je od Evropskega sveta za inovacije (EIC) prejel nepovratna sredstva Pathfinder v višini 3,5 milijona evrov. Financiranje bo spodbudilo razvoj zmogljivega sistema za shranjevanje toplotne energije ali TESS (Thermal Energy Storage System) – pomembne komponente trajnostnega in zanesljivega energetskega sistema. Projekt se bo začel izvajati oktobra 2023 in bo trajal 4 leta.
“Financiranje tega projekta je več kot naložba v tehnologijo, simbolizira skupno vizijo trajnosti. Biti izbran za program EIC Pathfinder Challenges prinaša veliko priznanje potencialu rešitve, ki jo predlagamo, in njenemu transformativnemu učinku na ustvarjanje bolj trajnostne in energetsko učinkovite prihodnosti,” pravi Vlad Iorgulescu, operativni direktor v Swisspod in eden od pobudnikov projekta Muspell.
Namen projekta Muspell je razviti učinkovitejši TESS, ki presega omejitve trenutno razpoložljivih sistemov. Z inovativnim pristopom, ki temelji na raziskavah materialov, si konzorcij prizadeva izdelati kompakten, zelo prilagodljiv in modularen sistem, ki ponuja večjo energijsko gostoto in optimalno integracijo zmogljivosti toplotne črpalke. Odprl bo nove možnosti uporabe v energetsko intenzivnih panogah – od proizvodnje, tekstila, predelave hrane in gradbenih materialov do transporta, energetike in okoljskih storitev.
TESS, ki ga načrtujejo, poleg učinkovitega shranjevanja toplotne energije, zagotavlja prilagodljivost v različnih sistemih, boljše upravljanje z energijo, prihranek stroškov in koristi okolju, saj lahko vključuje obnovljive vire energije. Delovanje predlaganega TESS vključuje vnos toplotne energije iz različnih virov, kot so odvečna toplota, sončni kolektorji, elektrika, in njeno shranjevanje v ustreznem mediju, kot je termokemijski ali fazno spremenljivi material. Ko se vzpostavi potreba po shranjeni energiji, jo TESS prenese do želene aplikacije pri zahtevani temperaturi.
Ta prelomna pobuda je usklajena z več cilji trajnostnega razvoja in omogoča dostop do čiste energije, hkrati pa zmanjšuje ogljični odtis, povezan z različnimi industrijami. S poudarjanjem razvoja materialov in optimizacije ter inovacij na sistemski ravni, je projekt zavezan doseganju visoke učinkovitosti ob čim manjšem vplivu na okolje.
Novi TESS bo služil kot najsodobnejša toplotna baterija, ki bo omogočala učinkovito zajemanje, shranjevanje in uporabo odpadne toplote, ki nastaja med industrijskimi procesi. Tako sistem ne bo le zmanjšal izgub energije, ampak bo tudi ublažil vpliv na okolje, povezan z emisijami toplogrednih plinov.
To je še posebej pomembno za sektorje z velikimi energetskimi potrebami, kot sta sektor hrane in pijače ali tekstila, kjer se znatna količina energije sprosti kot odpadna toplota. Te industrije zahtevajo natančen nadzor temperature, soočajo se z nihajočimi potrebami po energiji in potrebujejo prilagodljivost pri upravljanju toplotne energije v različnih procesih. Predlagana rešitev lahko zagotovi bolj prilagodljiv in učinkovit TESS, ki bo koristil naštetim sektorjem.
Kemijski inštitut bo v okviru projekta Muspell pod vodstvom dr. Alenke Ristić razvil nove termokemijske materiale, ki bodo omogočali visoko energijsko gostoto shranjevanja toplote v izbranih temperaturnih območjih. Z dokazano zgodovino pri načrtovanju in razvoju vrhunskih materialov za različne okoljske in energetske aplikacije, ima Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu potrebno znanje na ključnih področjih projekta ter najsodobnejšo opremo za testiranje novih materialov.
“S sodelovanjem pri tem projektu želi Kemijski inštitut dvigniti učinkovitost materialov za shranjevanje energije na novo raven ter tako prispevati k optimizaciji porabe energije in zagotovljanju okolju prijaznejše in zanesljivejše oskrbe z energijo,” pravi prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo.
Foto: KI
