Pages Menu
Categories Menu

Posted on 24.11.21 in Univerze

Slovenija postala polnopravna članica evropske biobanke BBMRI-ERIC

Slovenija postala polnopravna članica evropske biobanke BBMRI-ERIC

Na zasedanju letne skupščine v  novembru letos, je bila Republika Slovenija soglasno sprejeta v polnopravno članstvo evropske biobanke BBMRI-ERIC. Slovenski biobančni konzorcij BBMRI.SI tako predstavlja prvo nacionalno vozlišče kakšne evropske strateške raziskovalne infrastrukture (ESFRI) s sedežem v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Vodilni konzorcijski partner je namreč Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, nacionalni koordinator pa prof. dr. Urban Bren.

Sodelujoče fakultete Univerze v Mariboru (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinska fakulteta, Fakulteta za zdravstvene vede, Pravna fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), bodo tako v partnerstvu z Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem ter Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor v slovenskem prostoru vzpostavile trajnostno biobančno infrastrukturo, ki bo izpolnjevala vse evropske etične, pravne, socialne, varnostne, kakovostne, laboratorijske ter bioinformacijske standarde in smernice. S tem bomo omogočili dostop do inovativnih raziskovalnih spoznanj, ki bodo učinkovita tako v izboljšanih kot tudi v povsem novih vrstah zdravljenja, kar je v času pandemije COVID-19 še toliko bolj pomembno.

Nacionalni koordinator in prorektor za prenos znanja na Univerzi v Mariboru prof. dr. Urban Bren poudarja: ”Pristop slovenskega biobančnega konzorcija BBMRI.SI k evropski biobanki BBMRI-ERIC predstavlja veliko priznanje Univerzi v Mariboru in kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, saj sta s tem izkazali sposobnost nacionalnega koordinatorstva tudi največjih in najzahtevnejših evropskih strateških raziskovalnih infrastruktur. Članstvo pa bo v slovenskem prostoru omogočilo harmonizacijo postopkov shranjevanja, analiziranja in rokovanja z občutljivimi človeškimi biovzorci ter z njimi povezanimi podatki, kar bo vodilo do inovativnih raziskovalnih spoznanj in do na njih temelječih izboljšanih ali celo povsem novih terapevtskih postopkov.”

 

Foto: UM

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *