Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 15.11.22 in Inštituti

Slovenski znanstveniki uspešni v pripravah na bodoče epidemije

Slovenski znanstveniki uspešni v pripravah na bodoče epidemije

Zdi se, da z virusom SARS-CoV-2 danes že skoraj normalno živimo, je v nas prisoten nemir zaradi možnih bodočih epidemij, na katere nas opozarjajo strokovnjaki. Zato raziskovalci Nacionalnega Inštituta za Biologijo (NIB) skupaj s kolegi s celega sveta aktivno razvijajo preventivne strategije in uspešno načrtujejo rešitve za učinkovito obvladovanje morebitnih novih epidemij.

 Doc. dr. Mojca Milavec je z mednarodno delovno skupino za koronavirusne standarde (skupina CSWG) v elitni znanstveni reviji Nature Biotechonogy objavila načrt za izboljšano testiranje prebivalstva v pandemiji. Doc. dr. Milavec o pomenu objave pove: »Na podlagi intenzivnih razprav v skupini CSWG med potekom epidemije je nastal članek, v katerem opisujemo izkušnje in rezultate pri uporabi SARS-CoV-2 testov ter pojasnjujemo, zakaj je uporaba standardov stroškovno učinkovita strategija, ki lahko izboljša testiranje SARS- CoV-2 po vsem svetu. Z uporabo standardov, lahko ocenimo kako zanesljiv je posamezni test, in primerjamo kvaliteto testov med sabo. Zaključujemo, da je to ključni zgodnji korak v odzivu javnega zdravstva na prihodnje pandemije.«

Iz pandemije COVID-19 smo se naučili, da je široko testiranje prebivalstva izjemno pomembno za nadzor in preprečevaje širjenja bolezni, hkrati pa omogoča bolj sproščeno življenje. Najmanjši družbeno ekonomski vpliv epidemij bi imeli, če bi preventivno ravnali le v obdobju, ko dejansko prenašamo virus. V epidemiji smo se vsi srečevali z zadregami, kako ravnati, ko pri posameznikih v okuženem skupnem gospodinjstvu test virusa ni zaznal, kljub izraženim simptomom. Takšna situacija je lahko ovirala pridobitev kovidnih potrdil ali bolniške. Poleg tega se je zaradi manjšega zaupanja v zanesljivost testov lahko zmanjšalo samozaščitno vedenje in posledično povečalo širjenje virusa.

»Vsi želimo, da so testi, s katerimi se testiramo, čim bolj občutljivi, da zaznajo že zelo majhne količine virusa ter hkrati ne dajejo lažno pozitivnih ali lažno negativnih rezultatov. Vsi rezultati meritev imajo določeno merilno negotovost. Samo z dobro ovrednotenimi kontrolami lahko določimo merilno negotovost in postavimo rezultate različnih testov na skupno lestvico. Tak postopek je bistven tako za oceno, ali testi ustrezajo namenu, kot tudi za razlago rezultatov testov in primerjave rezultatov med različnimi študijami.« pojasni doc. dr. Mojca Milavec.

Nacionalni inštitut za biologijo je v skupini CSWG sodeloval kot meroslovni inštitut z bogatim znanjem na področju razvoja in uvedbe metod ter z možnostmi preverjanja kontrol in kot uporabnik kontrolnih materialov na področju določanja virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah. NIB je specializiran za teste, kot je PCR, in tudi za razvoj primernih kontrol. Sodeloval je pri mednarodni medlaboratorijski primerjavi za natančno kvantifikacijo SARS-CoV-2 v referenčnih materialih na najvišjem meroslovnem nivoju v okviru evropskega meroslovnega projekta SEPTIMET in tudi pri določanju tarčne vrednosti materialov za sheme testiranja strokovnosti za nemške ter druge diagnostične laboratorije, ki jih organizira nemško združenje INSTAND.

NIB se lahko pohvali, da raziskovalna ekipa v svetovnem merilu pomembno prispeva k izboljšanju metod diagnostike virusov, kar bo pripomoglo k pravočasnem ukrepanju, ko bo to potrebno. Ta izjemna objava je letos že druga iz tega področja. Tudi objava doc. dr. Dobnika in njegovih sodelavcev v reviji Clinical Microbiology Reviews o uporabnosti digitalnega PCR za diagnostiko v epidemijah je dosegla vrh svetovne znanosti. Obe objavi podajata široko strokovno usklajene usmeritve za boljši odziv ob morebitnih novih virusnih izbruhih.

NIB je bil v strokovne skupine povabljen zaradi odličnega znanja o diagnostiki virusov v različnih okoljih in zaradi vrhunskih metodoloških znanj. Cenjene so predvsem izkušnje, saj je NIB med prvimi na svetu vzpostavili monitoring virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah in nato tudi pomagal Evropski komisiji oblikovati priporočila, ki zdaj veljajo za celotno EU.

Foto: NIB

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *