Smo pripravljeni na nov tehnološki skok?
V Sloveniji delež BDP, ki ga vlagamo v raziskave in razvoj (RR), pada že vse od leta 2011, ko smo temu namenili 2,4 odstotka, leta 2017 pa le še 1,86 odstotka. Nemčija je v istem času vlaganja v razvoj in raziskave povečala z 2,8 na 3,02 odstotka BDP in leta 2018 postala na lestvici World Economic Foruma (WEF) najbolj inovativno gospodarstvo na svetu. Na WEF so ob tem zapisali: »Nižanje stroškov in rast učinkovitosti nista dovolj za uspešno rast. Vse pomembnejša je hitrost prehoda od ideje do uspešne komercializacije.« To zna ponoviti že skoraj vsak, le redki pa znajo ideje res komercializirati.
Svet visokih tehnologij niso več samo računalniki, to obdobje je pravzaprav že mimo, karte razdeljene, pozabite na spletne trgovine, prihajajo pametni avtomobili, hiše, oblačila in mesta. Še večji biznis kot vsa informatizacija doslej.
Spletni svet je trenutno razdeljen na dve tretjini, ki pripadata ZDA, in tretjino, ki pripada Aziji. Evropa se lahko primerja le z Afriko, ki jo med globalnimi platformami zastopa okrog 100 milijard dolarjev vreden Naspers. Če kdo od vodilnih igralcev ve za nas, potem je to zaradi obsedenosti z zakoni, nefleksibilnih razmer na trgu dela, “piškotkov”, GDPR in po novem še zaradi globalnim trendom popolnoma neprimerne usmeritve urejanja avtorskih pravic.
V začetku so Nemci imeli vsaj SAP, ki je danes najvrednejša globalna platforma z evropskimi koreninami in pravzaprav tudi edina, ki se lahko primerja z drugimi svetovnimi velikani, kot so Apple, Google, Microsoft, Amazon, Alibaba, Samsung, Naspers, SalesForce in Paypal. Vse preostale platforme v Evropi so vsaj desetkrat manjše. Spotify, ki omogoča dostop do milijonov pesmi, je vreden okrog 30 milijard evrov. Nič čudnega, da ga ne poznate, v Sloveniji ni na voljo. Prav tako pri nas še vedno ni Zalanda, okrog 10 milijard evrov vrednega evropskega trgovca z oblekami. V tem rangu lahko ocenimo še ruski iskalnik Yandex, dokaz, da bi tudi EU lahko imela svoj odgovor Googlu, a ga ni bila pripravljena pravočasno podpreti in razviti. Med pomembnejše digitalne platforme evropskega izvora lahko dodamo še dva ponudnika, ki omogočata prodajo rabljenih avtomobilov (Autoscout 24 in Auto 1 Group) in distributerja zavarovalniških storitev BGL Group, ki pa so vsi skupaj brez SAP vredni le okrog en odstotek vrednosti vseh globalnih platform.
Kako je torej uspelo Nemcem?
Nemci so se očitno zavedali, da nimajo nobenih možnosti, da postanejo vodilni na področju digitalnega oglaševanja, družbenih omrežij in platform za spletno prodajo in da morajo potrpežljivo čakati na naslednjo priložnost. Z električnimi in samovozečimi avtomobili niso bili prvi, bili pa so pripravljeni. Samo Volkswagen je leta 2017 v razvoj vložil 11,6 milijarde evrov in tako med globalnimi podjetji pristal na visokem petem mestu po vlaganjih v razvoj in raziskave. Za primerjavo: Amazon.com je bil prvi z 20,1 milijarde evrov. Nemčija kot država pa je prevzela prvo mesto.
In kako lahko uspe Slovencem?
Nisem čarovnik, da bi lahko napovedal, da nam bo to uspelo brez bistvenega povečanja sredstev, ki jih namenjamo raziskavam in razvoju. Zaenkrat me veseli le to, da nismo spregledali startupov. Ker startupi razvijajo hitreje in ceneje. Podjetjem, ki želijo uspeti v industriji 4.0 (in še naprej poslovno sodelovati z Nemčijo), omogočajo dostop do novih minimalno uporabnih izdelkov (MVP – Minimum Viable Product), sistematično merjenje odzivov uporabnikov, hitrejše odločanje glede nadaljnjega razvoja in nižje tveganje za razvoj izdelka, ki ne bi bil zanimiv za uporabnike. Pot do komercializacije idej, katerih imamo več kot dovolj, pelje prav preko startupov. Čez nekaj let bodo avtomobili in hiše popolnoma drugačni, z opremo, ki si je danes niti ne predstavljamo. Vse to bo treba šele odkriti in narediti. 90% tega bodo naredili tisti, ki so danes v startupih, coworkingu in na hackatonih.
Aljoša Domijan
