“Socialno distanciranje” v boju proti Covid-19

Izjemno hitre spremembe dnevno presenečajo z razsežnostmi pandemije Covid-19 in tudi medijska poročila težko sledijo spremembam. Nesporno pomembno pa je, da se mora vse podrediti ukrepom, ki jih predpisujejo strokovne službe in vlade. Pa tudi v primeru, če se ukrepi zdijo pretirani. Čas je, da se poveča “socialno distanciranje” na vse načine, poudarja raziskovalec, znanstvenik Rupert Beale, vodja klinične skupine na institutu Francis  Crick na University of Cambridge.

Kot pravi, je slišal prvič za koronavirus leta 1999. Gre za “prefrigan” virus, katerega značilnost je,  da ima zelo dolgo zapleteno RNK genoma. Virusi so sploh posebni, saj za svoje preživetje uporabljajo kar trike. Lahko regulirajo ekspresijo različnih genov skladno z načinom branja gena.  Vendar…za odkrivanje teh trikov pa virologi rabijo tudi denar. Recimo, pred dvajsetimi leti ni nihče raziskoval korona virusov. Leta 1999 je bil virus ptičje gripe edini poznan nevarni patogen koronavirus. Ta se ni prenašal na ljudi, bali so se ga predvsem živinorejci. Ljudje pa se lahko okužijo s precej neškodljivimi korona virusi  kot so OC43, HKU1, ki povzročajo predvsem navadni prehlad.

Leta 2002 pa je izbil Sars in takrat ni bilo ustreznega cepiva niti za en korona virus. Ni bilo niti ustreznih zdravil in malo se je vedelo o dinamiki njihovega prenosa. Sars je bil usoden za 774 ljudi  ali za 10% okuženih. Znanstveniki so hitro odkrili okužene, jih izolirali in zdravili kakor so vedeli in znali. Leta 2012 pa se je pojavil nov patogen koronavirus Mers, ki je prav tako kot Sars prišel od netopirjev. Vendar  je Mers prešel na človeka preko dvogrbe kamele. Bil pa je še bolj usoden od Sarsa,  povzročil je kar 30% umrljivost okuženih, se je pa težje prenašal od človeka na človeka.  Covid-19 pa je potuhnjen virus, ker ima velika večina okuženih zelo blage simptome (kašelj, bolečine v grlu in morda blago temperaturo). Zato so Kitajci uvedli zelo stroge, a racionalne ukrepe za zajezitev.

Beale pravi, da če odgovorni pravočasno uvedejo ukrepe in če omogočijo maksimalno medicinsko pomoč, stopnja smrtnosti ne bi smela biti večja od 1%. Dober primer je Južna Koreja, kjer so takoj povečali količino testiranja, uvedli samoizolacijo, prepovedali zbiranje večjih skupin, omejili potovanja in povečali kapaciteto bolnišnic. Glavna strategija pa je bila hitro in učinkovito testiranje.

Sars-CoV-2 ima kljub svojemu velikemu genomu in premetenim trikom, svoje slabosti. Ima precej slabo mastno ovojnico, ki je sicer neobhodna, da vstopi v celico gostitelja. Ovojnica se uničuje z milom in alkoholom. Zato je temeljito pranje rok z milom ali alkoholnim gelom, ki ubijata virus, neobhodno. Prenaša se z bližnjim stikom (kašljem ali kihanjem) ali pa tako, da vam kapljica, ki ima virus, pade na roko in ga potem raznesete po obrazu, okoli oči, ust, nosu.

Druga velika slabost virusa je ta, da s težavo replicira svoj genom. Vsi  virusi RNK (npr. gripa) imajo poseben encim, ki RNK kopira v RNK. Te RNK- odvisne RNK polimeraze so navadno neurejeni, površni prepisovalci, ker delajo veliko napak. Visoka stopnja mutacije jim omogoča, da hitro evolvirajo – zato je potrebna vsako leto nova vakcina proti gripi. Koronavirus bo pri tem najbrž bolj pazljiv, sicer bo njegov ogromen genom nabral preveč napak. Zato je njegova stopnja mutacije nižja, kar pomeni, da bodo znanstveniki lahko razvili precej učinkovito cepivo – ampak šele čez nekaj časa.

Proti virusom se lahko bojujemo tudi z zdravili. Remdesivir so razvili za polimerazo ebole, lahko pa deluje tudi proti Sars-CoV-2. Dokazano je, da v laboratorijskih pogojih (v petrijevkah) deluje, klinične raziskave pa že potekajo v ZDA in na Kitajskem. Sars-CoV-2  proizvaja mnoge svoje gene v dolgih multifunkcionalnih proteinskih verigah, ki se morajo “razrezati” na določene kose (kar sicer delajo njegovi encimi proteaze). Na te proteaze dokaj dobro delujejo protivirusna zdravila.  V laboratoriju dr. Bealea skušajo odkriti, kateri človeški proteini  Sars-CoV-2 se morajo replicirati. Interakcije med virusom ter gostiteljem so prav tako lahko uspešna tarča za zdravila.

Vendar….opozorila znanstvenika Ruperta Bealea:

• Obstoječe razmere niso podobne nobenim prejšnjim. Vse bo drugače, karkoli bomo doživeli in preživeli. Razmere so najbolj podobne gripi iz leta 1918.
• Zgodnje “socialno distanciranje” je zaenkrat najboljše orožje v boju proti Covid-19.
• Človeštvo bo sicer epidemijo premagalo, pripravljeni pa moramo biti na spremembe v delovanju in obnašanju družbe vse do takrat, dokler ne bo pandemije konec ali ne bo možnosti vsesplošne imunizacije.

Celoten članek je objavljen na:

https://www.lrb.co.uk/the-paper/v42/n06/rupert-beale/short-cuts

Foto: crick.ac.uk