Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 11.09.19 in Inštituti

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, srečanje ob 30 letnici združenja Pro Silva

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, srečanje ob 30 letnici združenja Pro Silva

V Radljah ob Dravi so ob 30. letnici združenja Pro Silva pripravili obsežno mednarodno srečanje strokovnjakov različnih usmeritev in ob polni podpori lokalne skupnosti, namenjeno razpravam sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Kot poudarjajo, predstavlja Slovenija skupaj s Švico izjemen primer učilnice na prostem in sonaravno gospodarjenje z gozdom se v Evropi na območju celotne države izvaja le v Sloveniji in Švici. V drugih državah Evropske unije so deleži oziroma odstotki sonaravnega gospodarjenja z gozdom zelo različni. Je pa ta način gospodarjenja z gozdom izredno pomemben zaradi klimatskih in drugih sprememb v gozdu.

Jubilejnega srečanja druženja, ki povezuje več kot 5400 članov v 30 državah in še več pa je somišljenikov, se udeležuje več kot 130 gozdarskih strokovnjakov iz 25 držav. Člani in somišljeniki združenja poslanstvo uresničujejo pri svojem delu, v gozdovih, pri raziskavah ali s posredovanjem znanja mladim, študentom in dijakom ter seveda s promocijo v širši družbi, npr. z gozdno pedagogiko, tematskimi potmi in s pomočjo drugih oblik. Izzive s katerimi se sooča zduženje, povzema  Anton Lesnik, predsednik Pro Silve Slovenija: »Na srečanju pred 10 leti v Logarski dolini smo se srečali z vprašanjem odpiranja združenja za javnost. Danes smo pred povsem novimi izzivi, sonaravno in ekonomično gojenje gozdov se sooča s klimatskimi spremembami, socialnimi spremembami, ki narekujejo drugačne potrebe po gozdu in tudi drugimi, ki se v odnosu do gozda oblikujejo v družbi. Za odgovore pa potrebujemo znanje, zato je vodilna teza jubilejnega srečanja od znanosti v prakso.«

Vse premalo je zavedanja, da so gozdovi v Evropi v nevarnosti, a rešitve pa so na voljo, poudarjajo udeleženci srečanja in na osnovi znanstvenih ekspertiz opominjajo k večji ozaveščenosti in ukrepom. Lubadarji in suša namreč pobijejo na tisoče hektarjev gozdov na Češkem, Severni Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji itd. Ne umirajo le smreka, ampak tudi srebrna jelka, škotski bor in evropska bukev. Povzetek poročil držav Pro Pro Silve je pokazal, da niz sušnih let, ko letne količine padavin le dosežejo 50–60% dolgoročnih povprečnih vrednosti, povzroči dramatične učinke na evropske gozdove. Zlasti v severnem delu srednje Evrope so eksplodirali napadi podlubnikov v smrekovih gozdovih (npr. Boemsko moravsko visokogorje, Alzacija, Nemčija). Tudi zdravi stari rast bukovih gozdov v popolnoma naravnem stanju umira, zlasti na bogatejših vlažnih tleh (npr. Spessart, Alzacija) in tudi mladi nasadi hrasta ne morejo vzdržati hitre spremembe okoljskih razmer. Zaradi tega je trg z lesom propada. Programi za reševanje gozdov se razvijajo v številnih evropskih državah članicah. Žal pa je za kulisami je močan lobi konservativnih gozdarskih skupin, ki želijo nadaljevati s svojimi sprejetimi praksami in ohraniti status quo. Zahtevne so genetske sorte smreke, ki bodo preživele in uspevale v bolj suhih podnebnih razmerah. Toda borijo se proti silam neusmiljenih podnebnih sprememb. Epigenetski učinki ponujajo alternativni način in pokazali so se za hitrejšega kot prepuščanje naravnim procesom, kar bi trajalo desetletja.  Potrebujemo velik premik paradigme. Potrebujemo bolj kvalificirane gozdarje v gozdu, ne v pisarnah, in bolj usposobljene gozdne delavce, odločno poudarjajo.  Ogromen pomen ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo evropski gozdovi, v kombinaciji s trajnostno gospodarsko uporabo lesa zahteva celostni pristop k gospodarjenju z gozdovi, kot ga spodbuja Pro Silva. Gospodarenje z gozdovi je edina gospodarska dejavnost, ki lahko proizvede dragocen les v postopku skladiščenja ogljika, pa tudi v mrtvem lesu in humusu v gozdu  kot pri lesnih izdelkih za gradnjo hiše in druge namene. Ekonomski dejavnik  porabe CO2, bo eden najpomembnejših v prihodnosti.

 

Foto: Pro Silva

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *