Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 9.09.20 in Inštituti

Super Krompir

Super Krompir

V okviru novega projekta EU ADAPT prof. dr. Kristina Gruden na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) za raziskovalno  skupino  preučuje, kako izboljšati prilagajanje krompirja na ekstremne pogoje v okolju.

 So del evropskega konzorcija, ki je prejel 5 milijonov EUR nepovratnih sredstev iz programa EU Obzorje 2020 za preučevanje mehanizmov prilagoditve krompirja na izpostavitev škodljivim dejavnikom okolja, kot so suša, vročina in poplave. Konzorcij, ki ga vodi Univerza na Dunaju, je sestavljen iz vodilnih evropskih akademskih inštitucij, glavnih evropskih žlahtniteljev krompirja, neprofitne EU organizacije, vladne agencije in podjetja, ki razvija tehnologije za avtomatizacijo v kmetijskem sektorju. Cilj projekta ADAPT pa je določiti nove molekulske tarče za vzgojo odpornih sort krompirja in obenem identificirati obstoječe sorte, ki so še posebej odporne na spreminjajoče se podnebne razmere.

Krompir prvotno prihaja iz hladnih visokogorskih regij Južne Amerike in je zato še posebej občutljiv na vročinski stres,”pravi prof. dr. Gruden. Njena skupina, ki se osredotoča na sistemsko biologijo rastlin, v projektu EU-Horizon 2020 ADAPT (Accelerated Development of multiple-stress tolerAnt PoTato) razvija biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir, s katerimi bodo pomagali najti molekulske tarče za vzgojo novih odpornih sort.

Razviti želijo nove strategije, s katerimi bo krompir mogoče prilagoditi na zahtevne podnebne razmere v prihodnosti. Delo je načrtovano za naslednja štiri leta.  Mehanizmi prilagajanja stresu na molekularni ravni so pri poljščinah, kot je krompir, še vedno slabo raziskani. Naraščajoča obdobja vročine in suše zaradi podnebnih sprememb povzročajo ogromne izgube pridelka, pridelava krompirja pa trpi tudi zaradi poplav obdelovalnih površin zaradi močnega dežja. Posledično lahko na prizadetem območju v nekaj dneh pride do popolne izgube pridelka. “V okviru projekta raziskujemo molekularne in fenotipske reakcije na vročino, sušo in poplave, kar bo v prihodnosti še posebej pomembno za pridelek krompirja zaradi podnebnih sprememb. V sodelovanju z žlahtnitelji in pridelovalci želimo prepoznati mehanizme, ki omogočajo toleranco na stres”, koordinator, Prof. Markus Teige z Univerze na Dunaju, povzema cilj projekta.

ADAPT je konzorcij desetih vodilnih evropskih raziskovalnih ustanov, štirih žlahtniteljev krompirja, neprofitne organizacije EU, Avstrijske agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) in podjetja, ki razvija tehnologije za avtomatizacijo v kmetijskem sektorju. V projektu sodelujoči raziskovalci združujejo svoje strokovno znanje na področju molekularne biologije, fiziologije stresa, sistemske biologije in tarčnega žlahtnjenja rastlin ter sodelujejo z organizacijami, namenjenimi končnim uporabnikom. “Na podlagi razumevanja odnosov med molekulami in z uporabo modernih metod računalniško podprte biologije želimo identificirati nove označevalce za ciljno gojenje sort krompirja, odpornih na stres, ki lahko zagotovijo stabilne donose tudi v težkih podnebnih razmerah prihodnosti. Za nas je zelo pomembno, da so med člani konzorcija tudi žlahtnitelji in predstavniki pridelovalcev, saj bodo tako rezultati hitro in neposredno na voljo končnim uporabnikom. Tako bomo lahko čim hitreje pomembno vplivali na sodobno kmetijsko pridelovalno prakso”, pojasnjuje prof. dr. Gruden.

Informacije so na voljo na uradni stran projekta (adapt.univie.ac.at) in na Twitterju (@eu_Adapt).

Povezava: https://www.nib.si/.

Foto: NIB

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *