Svetovni dan čebel in vseh opraševalcev

Svetovni dan čebel je tudi dan vseh opraševalcev. Pomembni so tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno.

V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.

Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so pisani, cvetoči travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Opraševalcem zagotavljajo hrano in prostor za gnezdenje.  Kmetje bi morali biti za ohranjanje teh travnikov ustrezno nagrajeni. Tudi na vrtovih bi morala imeti prednost pisana in ne angleška trata, ki je z vidika opraševalcev zelena puščava.

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je vodilna slovenska institucija na področju raziskav pestrosti opraševalcev in pomena opraševalcev za kmetijstvo. Lani so uspešno zaključili triletno raziskavo za EFSA, katere cilj je bil poglobiti znanje o dejavnosti opraševalcev v sadovnjakih in tako pridobiti podatke, ki so potrebni za bolj prijazno zdravstveno varstvo rastlin. Predlagali so spremembe uporabe pesticidov, da bodo opraševalci varnejši.

Raziskave nadaljujejo v okviru triletnega mednarodnega projekt SafeAgroBee, kjer merijo morebiten primanjkljaj opraševanja jabolk in kakovost opraševanja različnih opraševalcev. Mednaroden projekt poteka v okviru Partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju – PRIMA.

Letos poteka tudi zadnje leto pilotnega monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij divjih čebel pri nas. Dobro poznavanje stanja je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti.

Veliko pozornosti posvečajo tudi prenosu znanja v prakso. Decembra se je zaključil projekt evropskega partnerstva za inovacije »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje«. Učili so kako upravljati s sadovnjaki, da bodo v njih lahko živeli tudi opraševalci za povečanje kakovosti in zanesljivosti opraševanja.  Izdali so priročnik Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje in pripravili štiri kratke videe.

Širšo javnost o pomenu opraševalcev nagovarjamo v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja, ki je namenjen informiranju o pomenu biotske pestrosti.

Video: Zakaj brez opraševalcev ni sadjarstva?

Video: Zakaj potrebujemo različne opraševalce?

Video: Zakaj število divjih opraševalcev upada?

Video: Kako lahko sadjarji pomagajo opraševalcem?

Priročnik: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje

 

Foto: NIB (Danilo Bevk, Blaž Koderman)