Teden Univerze v Ljubljani, Najodličnejši raziskovalni dosežki 2017
Tradicionalni Teden Univerze v Ljubljani so odprli s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2017. Največja in najstarejša univerza v Sloveniji se uvršča med najuglednejše univerze na svetu že 98 let. V slovensko zakladnico znanja pa prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov. Rektor, prof. dr. Igor Papič, je ob odličnih rezultatih, ki jih dosegajo raziskovalci, poudaril, da mora univerza postati še bolj vidna in pomembna tako znotraj Univerze same, kot v družbi. »Družbi sporočamo, da glede na vložena sredstva na visoki ravni izpolnjujemo svoje poslanstvo,« je bil jasen rektor.
V osrednjem govoru je redni profesor in prodekan z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič izpostavil znanost kot gonilo napredka. »Prav znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nas je v preteklih desetletjih in stoletjih pripeljalo do današnjih dni, ko živimo, vsaj v našem delu sveta, tako lagodno, enostavno in srečno, kot še nikoli v zgodovini človeštva,« je bil jasen Majdič in kritično dodal, da zaradi današnjega lagodja vse to pozabljamo in smo priča vse večjemu zavračanju znanosti v družbi.
Tudi prorektor Univerze v Ljubljani za področje znanstvenoraziskovalnega dela prof. dr. Matjaž Krajnc meni, da pogoji za raziskovalno delo na univerzi postajajo vse manj ugodni. »Pristojni na ministrstvih ne želijo razumeti neločljive prepletenosti izobraževalnega procesa in za njegovo kakovost nujno potrebnega raziskovalnega dela.« Prepričan je, da se družba brez univerze, ki je učinkovita pri izobraževanju, raziskavah in inovacijah ter povezana s svojo okolico, na izzive hitro spreminjajočega sveta ne bi mogla odzivati.
Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežko v letu 2017 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem znanstveno odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Pri tem je upoštevala velike razlike med vedami. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost. Vsi predlogi so bili obravnavani enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne
Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017.
1. Odkritje mehanskih povezav med bakterijami
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Avtorji: Simon Sretenović, Biljana Stojković, Iztok Dogša, Rok Kostanjšek, Igor Poberaj, David Stopar
2. Protipotresna utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Avtorja: Simon Petrovčič, Vojko Kilar
3.Zakaj pomanjkanje dokazov za prelivanje znanja od tujih neposrednih investicij?
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Avtorja: Matija Rojec, Mark Knell
4.Nova metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Avtorji: Matevž Bokalič, Marko Topič, Bart E. Pieters, Andreas Gerber, Uwe Rau
5. Molekularni mehanizem preživetja bakterij v stresnih pogojih
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Avtorji: San Hadži, Igor Drobnak, Andrej Mernik, Črtomir Podlipnik, Remy Loris, Jurij Lah
6.Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Avtorji: Primož Ziherl, Tomonari Dotera, Shinichi Bekku
7.Nova metodologija za vrednotenje kratkoročnih vizualnih sledilnikov
Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Avtorji: Matej Kristan, Aleš Leonardis, Luka Čehovin Zajc
8.Prvi dokaz o učinkoviti inaktivaciji virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Avtorji: Janez Kosel, Ion Gutierrez-Aguirre, Tanja Dreo, Nejc Rački, Maja Ravnikar, Matevž Dular
- Obsežni računski modeli presnove jeter: kako daleč od klinične uporabe?
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Avtorji: Tanja Cvitanović, Matthias C. Reichert, Miha Moškon, Miha Mraz, Frank Lammert, Damjana Rozman
- Možnost za diagnostiko in terapijo raka
Fakulteta za elektrotehniko in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani
Avtorji: Roghayeh Imani, Ralf Dillert, Detlef W. Bahnemann, Meysam Pazoki, Tomaž Apih, Veno Kononenko, Neža Repar, Veronika Kralj-Iglič, Gerrit Boschloo, Damjana Drobne, Tomas Edvinsson, Aleš Iglič
————————
Prof.dr. Gregor Majdič, nagovor dobitnikom najodličnejših raziskovalnih dosežkov na Tednu Univerze v Ljubljani 2017
Spoštovani gostje, dragi kolegi,
v čast in veselje mi je, da vas lahko pozdravim na današnjem, zdaj že tradicionalnem dogodku, ko vsako leto Univerza v Ljubljani podeli priznanje vam, avtorjem najodličnejših raziskovalnih dosežkov v preteklem letu.
Znanost je gonilo napredka, in prav znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nas je v preteklih desetletjih in stoletjih pripeljalo do današnjih dni, ko živimo, vsaj v našem delu sveta, tako lagodno, enostavno in srečno, kot še nikoli v zgodovini človeštva. A to lagodje nas ziba v nekakšno stanje, ko smatramo, da je enostavno in lepo življenje, kot ga živimo danes, dano samo po sebi. Danes v Evropi ne poznamo več lakote, ne poznamo več epidemij hudih bolezni, ne umirajo več dojenčki in otroci v prvih letih življenja, vse nam je na dosegu roke, v trgovinah ali prek spleta, vse manj je težkega fizičnega dela, saj veliko stvari namesto nas opravijo stroji in v vedno večji meri roboti. V tem lagodnem življenju, ki ga živimo, pozabljamo, da so še pred nekaj desetletji ljudje in še posebej otroci umirali v velikem številu, da so bili naši pradedki in prababice večinoma večkrat lačni kot siti, da so umirali mnogo prej kot umiramo danes, in pozabljamo, da smo vse to dosegli prav po zaslugi znanosti. Ker so človeški možgani narejeni tako, da pozabljamo slabe stvari in se pretežno spominjamo le dobrih, smo danes priča vedno večjemu zavračanju znanosti v družbi. Vedno več ljudi zavrača cepljenja, saj so pozabili na bolezni, zaradi katerih so naši predniki množično umirali. Zavračamo sodobno pridelavo hrane, ker smo pozabili na lakoto, na občutek, ko nimaš dovolj hrane zase in svoje otroke. Vse to, imam občutek, se odraža v celotni družbi, ki je vedno bolj sumničava in dvomljiva do znanosti. Čeprav smo znanstveniki zaenkrat še med tistimi, ki uživamo največ ugleda v družbi, pa pomena znanosti v tej družbi danes mnogi ne vidijo več jasno. Temu primerno se odziva tudi naša politika, ki naj bi skrbela za naše področje, a vidimo, da se obnaša do nas bolj kot ne mačehovsko. Seveda je legitimna pravica vsake države, da se odloči, ali bo z javnimi sredstvi financirala znanost ali ne. A nisem prepričan, če se naša, slovenska politika, do neke mere pa tudi evropska, zaveda, kam nas vodi slabše financiranje in administrativno omejevanje znanstvenega dela. Čeprav nase v Evropi še vedno gledamo kot na popek sveta, se pogosto ne zavedamo, kaj se dogaja okrog nas. Številne države se izjemno hitro razvijajo. Kitajska je že danes med nosilci tehnološkega razvoja, čeprav v Evropi nanjo še vedno po večini gledamo kot na državo, kjer šivajo poceni obleke. Najhitrejši razvoj na primer električne mobilnosti poteka v zadnjih letih ravno na Kitajskem, kamor so pritegnili številne svetovne vodilne strokovnjake, ne le s področja električne mobilnosti, temveč tudi na drugih področjih, od biotehnologije in medicine do informatike in različnih področij tehnike.
Slovenija seveda ne more enakovredno tekmovati z velesilami ali veledržavami, kot so Kitajska in ZDA. A tudi če pogledamo bliže, v našo soseščino, države, ki niso mnogo večje od nas, na primer Avstrijo, lahko vidimo, da se vse drugače zavedajo pomena znanosti kot Slovenija. A na srečo za pomembna odkritja ni pomemben samo denar, kar pa ne pomeni, da slovenska znanost ne potrebuje več sredstev. Dobre ideje lahko vzniknejo kjerkoli, tudi v majhni državi, kot je Slovenija, in kljub premajhnemu financiranju, ki nam ga država namenja za naše delovanje. To dokazujete vi, današnji izbranci. In zato sem toliko bolj vesel, ko dokazujemo, da se še naprej trudimo. Da v nas še vedno tli želja po odkrivanju in ustvarjanju nečesa novega, in da s tem dejavno prispevamo k razvoju družbe, v katerega bomo prispevali tudi v prihodnje. Iskreno čestitam vsem, ki ste bili počaščeni s priznanjem za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2017. Upam, da bo to priznanje vam in vašim sodelavcem, pa tudi vsem drugim raziskovalcem na naši Almi mater, v vzpodbudo, da bomo še naprej aktivno delovali in sodelovali na področju znanosti.
Predstavitev najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017 si lahko ogledate v posebni knjižici: https://www.uni-lj.si/mma/Knjizica%20raziskovalnih%20dosezkov%20UL%202017/2017120413185209/ .
Prireditev je povezovala Darja Lisjak
Foto: studio Nora
