Teden Univerze v Ljubljani: Najodmevnejši raziskovalni dosežki 2016

Že tradicionalni Teden Univerze v Ljubljani se je začel s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov, ki so jih v tem letu ustvarili univerzitetni učitelji in raziskovalci v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi raziskovalnimi ustanovami.

»Brez raziskovanja in ustvarjanja novega znanja bi bila univerza navadna šola. Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje,« je bil še kako pomemben poudarek rektorja prof.dr. Ivana Svetlika ob začetku prireditev Tedna Univerze.

»V ta namen smo vzpostavili Razvojni sklad, s pomočjo katerega spodbujamo prijavljanje na raziskovalne projekte. Dodatno smo skupaj z univerzami iz Leuvena, Prage in Budimpešte oblikovali še poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte,« je poudaril rektor, kar dokazuje, da Univerza v Ljubljani (UL) ne glede na višino dodeljenih sredstev na visoki ravni izpoljnjuje svoje poslanstvo.

Osrednji govorec prof. dr. Damjan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko UL, pa vidi prednost raziskovalcev na univerzah v primerjavi s tistimi, ki delajo na inštitutih, ravno v neposrednem sodelovanju s študenti, ki predstavljajo neusahljiv vir mladega uma, željnega znanja. »Samo mladi, ob mentorstvu najboljših raziskovalcev, ki so močno vpeti v mednarodno mrežo, so sposobni reševanja najtežjih raziskovalnih in tudi perečih družbenih problemov, s katerimi se srečujemo,« je bil jasen.

Prorektor Univerze v Ljubljani za znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Martin Čopič je še posebej izpostavil letošnji uspeh prof. dr. Tomaža Prosena s Fakultete za matematiko in fiziko UL, ki je uspel pridobiti projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskave na področju teoretične kvantne fizike v višini dveh milijonov evrov za obdobje petih let. »To je šele drugi ERC projekt na Univerzi v Ljubljani, prvi v kategoriji naprednih projektov in tretji v Sloveniji nasploh.« S prijavami na projekte ERC Slovenija ni preveč uspešna, a razlog je gotovo tudi v skromnih sredstvih, ki jih država namenja znanosti. Prav tako ima tudi sistem vrednotenja znanstvenih rezultatov pri tem pomembno vlogo, saj ima prednost količina pred odličnostjo. In tu bodo potrebne spremembe, je bil jasen prof. Čopič

Komisija za raziskovalno in razvojno delo UL je pri izboru desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov, ki Univerzo v Ljubljani uvrščajo v vrh svetovne znanosti, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

 

1. Sorodstvena diskriminacija pri bakterijah

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Polonca Štefanič, Barbara Kraigher, Ines Mandić-Mulec ter sodelavca z Univerze Harvard Nick Lyons in Roberto Kolter

2.Investicije v energetsko učinkovitost

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE: Nevenka Hrovatin, Nives Dolšak, Jelena Zorić

3. Spremljanje razvoja in zdravljenja možganskih bolezni

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

AVTOR: Žiga Špiclin

4.Novi zaviralci imunoproteasoma

Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Izidor Sosič, Martina Gobec, Boris Brus, Damijan Knez, Matej Živec, Aleš Obreza,
Irena Mlinarič-Raščan, Stanislav Gobec in sodelavci s Kemijskega inštituta Janez Konc, Samo Lešnik, Mitja Ogrizek, Inštituta Jožef Stefan Dušan Žigon ter Univerze na Primorskem Dušanka Janežič

5. Novi Co-MoSx katalizatorji

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

AVTOR: Boštjan Genorio

6. Matematična fizika kvantnega transporta

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tomaž Prosen

7. Model za simulacijo pogonskih sistemov vozil

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tomaž Katrašnik

8.Povezava med virusom Zika in mikrocefalijo

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva, Mara Popović, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Alenka Vizjak, Jože Pižem, Miroslav Petrovec

9. Večfunkcionalni obstojni film sol-gel

Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Jelena Vasiljević, Danaja Štular, Brigita Tomšič, Jožef Medved, Barbara Simončič
in sodelavci s Kemijskega inštituta Milena Zorko, Ivan Jerman, Boris Orel

10. Razvoj vranice

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Gregor Majdič, Katja Kozinc

 

Foto: Željko Stevanić, IFP d.o.o.