TMG-BMC: Izdelek mora biti predstavljen na enostaven način

Družba za biomedicinski inženiring TMG-BMC d.o.o.na podlagi lastnega znanja razvija in trži sisteme in storitve za optimizacijo treninga vrhunskih športnikov in optimizacijo rehabilitacijskih procesov v fizioterapiji. Direktor podjetja Jure Jemec, sicer diplomirani inženir raćunalništva in informatike, poudarja, da je njihov proizvod nastal na osnovi lastnega znanja, lastnega raziskovalnega dela. Skupina raziskuje predvsem na podrocjih športa, biotehnologije in medicine, njihovi proizvodi pa temeljijo na metodi tenziomiografije /TMG/. Metodo  je podjetje  razvilo z lastnim znanjem, zanjo pa je pridobilo tudi patentne pravice. Jure Jemec je za TROMBO pojasnjeval nekatere značilnosti razvoja in uporabe metode TMG.

S kratico TMG-BMC nastopate na trgu, nam jo lahko pojasnite?

TMG predstavlja kratico za naš izum, metodo po imenu “Tenziomiografija”, medtem ko BMC predstavlja “BioMedical Consulting”.

Delujete na trgu z medicinsko opremo, medicinskimi pripomočki.  Zakaj ste se odločili za to dejavnost? Zdi se namreč, da je trg poln raznih izdelkov, ki naj bi predvsem lajšali razne fizične tegobe ljudi.

Res je, na svetu je veliko medicinskih pripomočkov. Večina pripomočkov je terapevtske narave, medtem ko se v podjetju TMG osredotočamo na diagnostiko. Kar nas dela drugačne od tipičnega podjetja na tem področju je, da dejansko komercializiramo novo metodo skozi naše izdelke, medtem ko večina drugih produktov temelji na že uveljavljeni metodi in je novost izključno izdelek sam.

V čem metoda TMG drugačna?

TMG je edina meni znana metoda, ki je sposobna izmeriti, kako se  posamezna mišica krči in sprošča. Govorimo o mišični funkciji. Standardna diagnostika temelji na takoimenovani “image diagnostic” z najbolj znanimi  metodami kot so  ultrazvok, magnetna resonanca in rentgen. Vse te metode so tehnično izredno izpopolnjene, vendar nobena izmed njih ni funkcionalna.

Katera znanja vključujete v vaš razvoj?

V našem razvoju vključujemo precej širok spekter znanja. Od razvoja mikrosenzorjev, do komunikacijskih protokolov, digitalnega procesiranja signalov in IT na tehnični strani, pa do medicinskih ved, kineziologije, biomehanike, anatomije in podobno na aplikativni strani.

Razvoj področja biomedicinskega inženiringa je najbrž hiter, skokovit. Kako temu razvoju sledite? Ste morda v ospredju?

Pravzaprav je naša izkušnja ravno nasprotna. Komercializacija v našem podjetju ponavadi traja dalj časa, ker je potrebno veliko validacije, preverjanja, preden sploh pridemo do prototipa. Razlog za to je, da so naše metode razvite v podjetju in posledično drugačne. Tudi trg ki ga naslavljamo je precej konzervativen in ni redkost , da nek izdelek preživi dobo 10-15 let samo s posodobitvijo programske opreme. Težko bi komentiral ali smo v ospredju ali ne, ker želimo uveljaviti nov pristop pri slednju mišično skeletnih obolenj in s tega vidika se težko primerjamo.

Koliko je področje, ki ga vi razvijate poznano tudi pri nas?

Univerza v Ljubljani je bila ena od vodilnih univerz na svetu na področju mišične stimulacije. Ko potujem po svetu pogosto opazim spoštljiv odnos do naše največje univerze na tem področju. Iz tehničnega vidika je metoda TMG nadgradnja znanja ki se je akumuliralo na Ljubljanski univerzi.

Kako ste začeli in kako danes vstopate s svojim izdelkom na slovenski trg? Kdo so vaši uporabniki?

V Sloveniji so naše stranke predvsem raziskovalne inštitucije in športne organizacije. Ker želimo pokrivati relativno ozko nišo, se osredotočamo predvsem na trge izven Slovenije, ker so večji.

Torej širite svoje znanje in izdelke tudi na tuja tržišča, katera?

V tem trenutku imamo največji trend rasti na področju Združenih držav Amerike, na Kitajskem in Japonskem. Naši največji tradicionalni trgi so Nemčija, Rusija in Španija. Kjerkoli imamo možnost, širimo znanje, ker je to nujno za razvoj trgov.

Jure Jemec, Foto: osebni arhiv

Kakšne so izkušnje pri umeščanju na tuje trge, v druga okolja. Kaj predstavlja največ težav?  Kako si sprejet, kako opozoriš nase, kako prepričaš, da  je tvoj izdelek vreden pozornosti, vreden nakupa?

Naše izkušnje kažejo, da je najbolj pomembna percepcija o podjetju. Veliko vlogo igra tudi enostavnost izdelka. Ko prideš na nov trg, še posebej če gre za oddaljen trg, moraš nujno nastopati z neko novostjo. Zgolj kot primer naj povem, da te bodo Japonci sprejeli  z veliko pozornostjo, če si že kaj naredil v Evropi, od koder  prihajaš. Izdelek mora biti predstavljen na enostaven način, ker boš  tako najlažje vzbudil zaupanje, da je to res noviteta, ki jo oni sami nimajo. Tudi sicer ni dobro, da kjerkoli že si, predstavljaš izdelek na zelo kompliciran način.  To lahko  pomeni, da ga ali ne razumeš ali pa prodajaš meglo.

Ko se srečujete s partnerji ali profesionalnimi kolegi v tujih okoljih, kako bi ocenili sposobnosti, znanje vaše skupine nasproti drugim? Slovenci namreč radi favoriziramo tisto kar je tuje, kar naredijo nekje drugje.

Naša izkušnja je, da smo Slovenci enakovredni tujcem z vidika znanja. Mogoče je to del naše kulture, da smo skromni in se ne cenimo dovolj, ampak to s samim znanjem nima nič. Velika prednost Slovencev je, da smo majhen narod in imamo posledično  bolj širok spekter znanja, ker smo navajeni improvizirati. Pri velikih narodih, kjer domujejo velike koorporacije je improvizacija nezaželjena, kar pomeni da je vse veliko bolj rutinsko, kar pa je v nasprotju s kreativnostjo. To prednost bi verjetno lahko bolje izkoristili.

So strokovnjaki z naših univerz dobro usposobljeni za inovacije, ki jih dandanes ves svet nenehno išče? Je študij na naših univerzah kvaliteten?

Mislim, da so dovolj usposobljeni. Osebno se srečujem pretežno z narovoslovnimi institucijami, ki nudijo  gotovo znanje na visokem nivoju. Problem vidim le v prevelikem vpisu v fakultete. Če se 90% generacije vpiše na fakultete s tem nekaj ni v redu. Posledično sledi ali velikanski osip, ali pa razvrednotenje študija z  nižanjem  kriterija za napredovanje iz letnika v letnik.

Zadnje leto je  v ospredju predvsem zaskrbljujoč velik odstotek mladih brezposelnih, tudi tistih z visoko izobrazbo? Obstaja torej potencial zanaja, ki je neizkoriščen, ki se izgublja. Kam se kanalizira?

Moj odgovor je nadaljevanje prejšnjega. Tudi sam bi rad videl večje možnosti za zaposlovanje mladih. Moramo pa vsi razumeti, da je situacija posledica popolnoma neustrezne strategije visokega šolstva. Človek že po svoji naravi noče nazadovati in s tega vidika razumem mlade, ki so končali visoko izobrazbo, da imajo posledično večja pričakovanja glede njihove prve zaposlitve. Na drugi strani pa je samo v letu 2011 v Sloveniji diplomiralo 20.461 študentov od tega dve tretjini žensk.Ta podatek  je že sam po sebi odgovor na vaše vprašanje. Kako je možno da odgovorni za šolstvo dopustijo da 80% polupacije diplomira? (Število rojstev je bilo v Sloveniji v letu 1987  25.500, www.stat.si). In na koncu je gospodarstvo krivo da so diplomanti brezposelni. Realnost je žal taka da bo še vedno nekdo moral biti poštar, viličarist, voznik kamiona, pek, mesar, gozdar,…. V Švici naprimer, imajo pribljižno 15% diplomantov na generacijo. Zakaj je do tega prišlo nočem razčiščevati, so pa podatki dovolj nazorni. In take  situacije gospodarstvo ne more prenesti niti v zlatih časih. Žal bi moral biti  univerzitetni študij namenjen le najprespektivnejšim in ne vsem.

Kaj bi svetovali tistim, ki oklevajo stopiti na pot podjetništva?  Kaj je bistveno pri taki odločitvi? Kako ste se vi spopadli s problemom?

Bistveno pri odločitvi za podjetništvo je, da si poslovno idejo dovolj kritično preveril.  Ko se odločiš za zagon, to narediš dovolj samozavestno in agresivno. Če  pol leta po zagonu podjetja spreminjaš poslovnoi idejo, žal to v največ primerih pripelje do zaključka podjetniške zgodbe.

Svoje izdelke zdaj že uspesno tržite v velikem delu sveta. Kako bi ocenili Slovence nasproti nekaterim drugim narodom glede poguma, motivacije, znanja itd. pri pripravljenosti spopadati se z novostmi, trdim skupinskim delom, iskanju novih rešitev, iskanju novega znanja? Obstajajo pomembne geografske in kulturne razlike.? Tu mislim zlasti na posameznike, ki z znanjem delajo preboj.

Slovenci moramo najti naše prednosti pred ostalimi in jih poizkusiti izkoristiti. Smo precej nepokoren narod. Recimo, v skupini desetih ljudi, ki bi morali sledili nekemu delovnemu procesu, gotovo najdemo  vsaj enega, ki bo trdil da je vse skupaj neumnost in da se da narediti drugače. S tako kulturo bo Slovenija težko taka država, kjer bodo uspešno delovali veliki sistemi. Na drugi strani pa si predstavljajte pet Japonskih študentov, ko se na kavi v Tokiu pogovarjajo o tem da bi zagnali start-up podjetje. Refleksno se bodo ozrli okoli sebe in videli nešteto stolpnic ki imajo več kot sto nadstropij. Večina med njimi bo dobila občutek utesnjenosti in se bo odločila za varno službo v veliki korporaciji. Slovenija bi morala med mladimi iskati zdravo mero arogance do velikih sistemov in samo s takimi ljudmi se lahko startup-i poženejo v boj za novimi trgi v tujini.

Koliko je na mednarodnem trgu investicijskega kapitala, ki išče zanimive ideje, produkte?

Sam nimam veliko izkušenj z mednarodnimi trgi investicijskega kapitala. Gotovo ga je več kot pri nas vendar je na drugi strani tudi bistveno več iskalcev kot pri nas.

Kako se po vašem Slovenci znajdemo na tem mednarodnem trgu, smo dovolj inovativni, da smo tudi opaženi?

Mislim da se dobro znajdemo na mednarodnih trgih, ker smo prilagodljivi, govorimo tuje jezike in smo navajeni improvizacije.

Velik problem pri nas postaja selitev mladih, izobraženih v tujino. Kakšno je vaše mnenje o tem problemu, če je po vašem to sploh problem?

Mislim da je problem v prevelikem številu diplomantov in nerealni predstavi kaj tujina je. Povprečen Slovenec ne pozna veliko tujih krajev, pa je še vedno trdno prepričan da je v tujih državah kot so ZDA, Nemčija, Velika Britanija…. veliko boljej kot pri nas. Sam sem imel priložnost videti nekaj od teh krajev in lahko rečem, da je predvsem v velikih mestih boj za delovna mesta neizprosen. Po drugi strani imamo pri nas izredno dobro kvaliteto življenja, od nizke naseljenosti, dostopa do pitne vode, možnosti za rekreacijo na vsakem koraku. Poglejte, če živiš v Londonu izven avtocestnega obroča M16, porabiš za avtomobilom do centra v eno smer v konici najmanj dve uri z veliko možnosti zamude. Če pa živiš v bližini centra pa plačuješ izredno visoko najemnino. Spomnim se anekdote, ko sem se z Londončanom pogovarjal o letališčih. Pohvalil se je, da ima London pet letališč, odgovoril sem mu, da jih ima potem Ljubljana osem. Ko je začudeno gledal, sem mu pojasnil, da imamo v dveh urah vožnje od centra Ljubljane letališča kot so Benetke, Zagreb, Gradec, Pulj,… se pravi skupaj osem letališč. Tujina je tujina.

Znanje pa je gotovo internacionalno, nima ne geografskih ne političnih meja, nima tudi domovinske pravice, skratka, ni zamejeno. Ste to spoznali pri širjenju vašega znanja in izdelkov po svetu?

Se strinjam.

Če bi bili na začetku svoje karierne poti, bi se še enkrat odločili za take izzive?

Še enkrat bi se odločil. Taka pot je res precej težja, kot klasična zaposlitev v že ustaljenem podjetju, je pa bistveno bolj zanimiva. Osebno sem pripravljen delati in tvegati več za avanturo.