Tomaž Flajs, psihoterapevt: “Kaj pomeni biti moški?”
Da se predvsem zahodni svet sooča z vedno bolj zaskrbljujočim porastom stisk različnih intenzitet, vedno glasneje opozarjajo zdravniška združenja, Svetovna zdravstvena organizacija in vedno pogosteje profesionalni terapevti, ki pomagajo reševati osebne stiske posameznikov. Slednji v pogostosti obiskov v zadnjem obdobju zaznavajo porast števila moške populacije. Kje so vzroki, kaj je privedlo do te spremembe, pojasnjuje psihoterapevt Tomaž Flajs, ki je pred leti tudi razmišljal, da bi oblikoval moško skupino v procesu psihoterapije. O vprašanju, “Kaj pomeni biti moški”, se pri nas tako rekoč nič ne govori. Flajs analizira vzroke (in posledice) patriarhalnega represivnega vzorca socializacije, ki oblikuje “vsemogočnega moškega”, za razliko seveda od socializacijskega vzorca, ki se prakticira pri deklicah. Zato postavlja vprašanje, kako opredeliti spol kot biološko danost in kot družbeno – kulturni konstrukt.
Tomaž Flajs, je sicer dipl. univ. prof. fran. in angl., je nosilec Evropske diplome iz psihoterapije in certifikata odličnosti inštituta GATLA iz Los Angelesa, ZDA, kjer v okviru edukativnih delavnic deluje tudi kot edukator-asistent. Je redni član Evropske zveze za geštalt psihoterapijo (EAGT). Iz geštalt psihoterapije je diplomiral na britanskem inštitutu GPTI. Je tudi predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, SKZP. Skupaj z Bogdanom Žoržem in dr. Rudijem Kotnikom je soustanovil Inštitut za geštaltsko terapijo, Ljubljana (GITA), kjer deluje kot psihoterapevt, edukator in supervizor. Geštalt terapijo poučuje tudi v tujini, v Avstriji, Gruziji, Rusiji, Nemčiji, na Hrvaškem in na Kitajskem. O geštalt terapiji je pisal tudi v člankih, kot so „Moški in sram“, „Politične dimenzije psihoterapije“, „Delo z metaforami v geštalt terapiji“ idr. Pojasni, da je izobraževanje dobrega psihoterapevta zahtevno, dolgotrajno, nujno je nenehno spremljanje novih spoznaj, učenje novih pristopov in mednarodno strokovno sodelovanje, kar omogoča spoznavanje drugih kulturnih praks in vzorcev. Prisluhniti vsekakor velja tudi njegovim analizam o psihoterapiji in politiki.
