Univerza v Ljubljani (UL) z novostmi v prihodnjem študijskem letu
“Od univerz se pričakuje, da se odzovemo hitro, učinkovito in vključujoče. Za takšen odziv potrebujemo nove poglede na vlogo in poslanstvo visokošolskega prostora. Potrebujemo novo družbeno pogodbo,« je na predstavitvi novosti UL poudarila prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve Univerze v Ljubljani. Gre za izvajanje projekta UL za trajnostno družbo – ULTRA v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Univerza v prihodnjem študijskem letu načrtuje prenovo visokošolskih strokovnih programov s kar 25,6 milijonov evrov sredstev. Prednostne naloge bodo zaobjele prenovo strokovnih programov, uvedbo programov vseživljenjskega učenja s področja trajnosti in digitalizacije, vpeljavo evropsko primerljivega sistema mikrodokazil, nov evropski Bauhaus, inovativna učna okolja in dinamično sodelovanje z njimi ter vzpostavitev Integriranega študijskega okoljana ravni UL. S tem projektom pristopa UL k nacionalni in svetovni pobudi za odgovorno in učinkovito spopadanje z izzivi sodobne družbe, predvsem na področju zelenega in digitalnega prehoda.
Drugi pomemben projekt, ki so ga tako kot prvega pridobili iz evropskih sredstev za obnovo in razvoj, pa je projekt Digitalna UL; nakup opreme.
“Gre za zelo pomemben projekt, vreden 7,5 milijona evrov. Izhajamo iz potreb študentov in pedagogov in ciljamo na posodobitev didaktičnih pristopov. Svet se namreč spreminja in delo s študenti mora tudi potekati danes drugače kot v minulih časih,” poudarja prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Centra Digitalna UL. Oblikovali bodo integrirano študijsko okolje, kjer bodo študenti dobili na enem mestu vsebine, aplikacije, delovna orodja. Del tega bo tudi multimedijski repozitorij, sodobna multimedijska učna gradiva. Uvedli bodo tudi tolmačenje predavanj, kar predstavlja veliko novost. To pomeni, da bo predavanje profesorja hkrati možno spremljati tudi v drugih jezikih. In tudi obratno, kar tehnika danes omogoča. S bo ojačano tudi mednarodno sodelovanje. Del opreme so tudi nove aplikacije, del naprednih programskih orodij, kar omogoča interaktivne didaktične pristope. Nakup ustrezne opreme je, tako pedagoškemu osebju kot študentom, predpogoj za krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo. Univerza v ljubljani bi lahko posledično preko prenosa znanja in z digitalno usposobljenimi diplomanti veliko prispevala k digitalni preobrazbi najširšega slovenskega prostora.
Rektor Univerze v Ljubljani in predsedujoči Rektorski konferenci RS prof. dr. Gregor Majdič se je srečal tudi s predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom.
Premier Golob je izrazil podporo strateškemu povezovanju med gospodarstvom, visokim šolstvom, znanostjo in politiko ter dogovoru, ki ga pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOSRIS). Podpis širšega zavezništva z akcijskim načrtom za nadaljnji skupen razvoj Slovenije, ki vključuje zlasti učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike, je predviden v začetku letošnjega marca.
Tako Golob kot Majdič sta se strinjala, da je v naši družbi nujen širši, dolgoročnejši razmislek ter analiza izzivov in aktualnih potreb na področju izobraževanja in visokega šolstva. V prihodnjih mesecih naj bi organizirali javni posvet na to temo s predstavniki državnih institucij, širše družbe, gospodarstva, znanosti in izobraževanja. Rektor je tudi poudaril, da se bodo ob izpolnitvi obljube po povečanem financiranju visokega šolstva, univerze lahko lažje avtonomno odzivale na potrebe družbe, tudi pri oblikovanju novih študijskih programov in pri načrtovanju vpisa, ki mora ostati del avtonomije univerz.
Rektor Majdič je naslovil tudi sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja za visoko šolstvo, zaradi katerih je vedno manj zanimanja za zaposlovanje tudi s strani mladih raziskovalcev. Zato je pozval k čimprejšnjemu zaključku prenove plačnega sistema, v katerem želijo univerze aktivno sodelovati. Izpostavil je tudi urejanje stanovanjske problematike za študente UL, tudi z možnostjo gradnje novih kapacitet v Ljubljani, ter problematiko odhajanja izobraženih kadrov iz Slovenije.
Kot predsedujoči Rektorski konferenci RS je Majdič poudaril, da se univerze odzivajo na krizo v zdravstvu. V preteklosti so že povečali vpis na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v Mariboru, vendar pa je problematika povečevanja vpisa na medicinske fakultete širša, saj trenutno ni verodostojnih podatkov in analiz, kakšne so dejansko potrebe po novo izobraženih zdravnikih, pozablja pa se, da bomo že čez tri leta imeli letno okrog 70 diplomantov medicine več kot jih je zdaj.
