Vibracijska krajina – sporazumevanja s tresljaji

Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (ang. soundscape). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati.

Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB), so svoje laserske vibrometre prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji iScience. Opisali so ta doslej spregledan vibracijski svet. Naravno vibracijsko okolje (ang. vibroscape), je namreč polno nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno.

Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo.  Signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji.

Profesor Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila: »Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!«

Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje biotremologija. Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.

»V času podnebne in okoljske krize, se tudi ta nam skriti vibracijski svet, ki je ključen za preživetje členonožcev, po vsej verjetnosti hitro spreminja z nepredvidljivimi posledicami«, je povedal Rok Šturm, prvi avtor raziskave.

»Upamo, da bo ta prva študija vibracijske krajine ne-le spodbudila druge raziskovalce k podobnim raziskavam, temveč bo spremenila tudi naše splošno razumevanje sveta okoli nas«, je dodala izr. prof. dr. Meta Virant-Doberlet, koordinatorka študije.

Povezava do članka: https://doi.org/10.1016/j.isci.2021.103070 .

Foto: Rok Šturm