Začetek evropskega projekta Marie Sklodowska Curie PlasmaSolution na Univerzi v Ljubljani
Projekt PlasmaSolution je projekt doc. dr. Sebastiana Dahle-ja s Tehniške Univerze v Clausthalu v Nemčiji. Projekt se je na Univerzi v Ljubljani, na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, z mentorjem prof. dr. Markom Petričem in sodelavci, začel v septembru 2018. Doc. dr. Sebastaian Dahle bo kot prvi štipendist programa Marie Sklodowska Curie na Univerzi v Ljubljani v okviru projekta PlasmaSolution za doseganje vizionarskega cilja tesno sodeloval tudi z doc. dr. Janez Kovačem z Instituta Jožef Stefan in italijanskim podjetjem Certottica.
Doc. dr. Sebastian Dahle bo skupaj s partnerji novo tehniko za razvoj boljših in lahko dosegljivih premazov za les razvijal dve leti. Inovacija temelji na uporabi hladne plazme, kot jo srečamo v plazma TV napravah, le da bo namesto za vir svetlobe plazma namenjena utrjevanju barv in lakov. Način uporabe je podoben običajnemu utrjevanju premazov z UV svetlobo, ki zagotavlja hitro osušitev in odlične lastnosti utrjenega premaza. Vendar pa so potenciali nove tehnike utrjevanja s plazmo mnogo širši, saj se kemijske reakcije utrditve površine premaza s plazmo močno razlikujejo od tistih znotraj premaznega sloja. Specifičnost načrtovanja tekočih pripravkov omogoča prilagoditev lastnosti zgornjega utrjenega sloja. Bistvene lastnosti premaza bodo lahko določene s sestavo osnovnega pripravka. Aditivi v premaznih raztopinah pa bodo omogočili boljši oprijem premaza na podlago, daljšo obstojnost in druge funkcije. Še več, z optimizacijo plazme bomo lahko zagotovili odlično vezavo na podlago in dobro fleksibilnost sistema, ob hkratnem povečanju trdnosti in trdote premaza.
Znanstveniki torej pričakujejo, da bomo s premazovanjem s plazmo izvedli vse naenkrat: pripravili lesno podlago kot odlični temelj, utrdili funkcijski osnovni nanos, in ustvarili utrjeno površinsko plast, s takimi lastnostmi kot jih zagotavlja končni sloj.
Podobnega edinstvenega filma z gradientnimi lastnosti zaenkrat ni možno pripraviti z nobeno drugo tehniko, niti z običajnim utrjevanjem z UV svetlobo, niti s tehniko plazemske depozicije. Po eni strani UV utrjujoči premazi, čeprav so v splošni uporabi, ne zagotavljajo zvezno spreminjajočih se lastnosti po debelini sloja. Po drugi strani pa je nanos premaza s plazmo zahteven in drag postopek, pri čemer vključitev pigmentov, polnil in funkcijskih dodatkov v večini primerov ni izvedljiva.
Prva stopnja projekta je izdelava ustrezne naprave za obdelavo s plazmo. Doc. dr. Sebastian Dahle bo uporabil vse svoje znanje in izkušnje za prenos tehnologije dielektrične barierne razelektrivne (DBD) plazme na Biotehniško fakulteto. Številne raziskovalne skupine po svetu so v zadnjih desetletjih omenjeno tehnologijo razvili do stopnje, ki omogoča nadomestitev klasičnih pripravljalnih tehnik za obdelavo lesa pred nanosom premaza. Nove naprave za obdelavo s plazmo bodo raziskovalcem s področja lesarstva na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugim partnerjem projekta v Ljubljani omogočile, da svoje znanje razširijo tudi na novo področje znanosti o materialih.
Vključeni raziskovalci z Instituta Jožef Stefan bodo pri projektu sodelovali z diagnostično in analitsko opremo. V okviru projekta bodo skupaj uporabili nove naprave za optimizacijo plazemskih lesnih premazov, predvsem za načrtovanje in prilagoditev ustreznih rešitev. Raziskave bodo začeli izvajati s preprostimi premazi brez polnil ali pigmentov, v nadaljevanju pa bodo v formule vključili tudi te dodatke.
Italijanski partner Certottica bo nove, optimirane premaze preizkusil in ocenil možnosti njihove uporabe v najrazličnejše namene. S svojim znanjem in izkušnjami bodo zelo pripomogli, da bo inovacija postanla praktično uporabna v industriji. Še več, izkušnje podjetja na področju raziskav in uporabe materialov, vključno s klasično tehniko nanosa premazov s plazmo, bodo izjemno koristne za uspešno izvedbo projektnega programa.
Foto: BF
