Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 17.02.20 in Svet

Zakaj iskati  skrivnosti dolgega življenja?

Zakaj iskati skrivnosti dolgega življenja?

Človeštvo se že dolgo ukvarja s skrivnostmi dolgega življenja. Morda pa je znanost zaj le prišla nekoliko bližje temu vprašanju z raziskavami epigenetskih markerjev. Epigenetika naj bi obetala pogled v hitrost staranja. Podedovani geni nas opredeljujejo, epigenetski vzorci pa spreminjajo glede na naš življenjski stil…način prehranjevanja, različne aktivnosti, izpostavljenosti škodljivemu okolju itd., kar so vse dejavniki, ki lahko na koncu vplivajo na razvoj kroničnih obolenj. To, navajajo, se dogaja s spreminjanjem genske aktivnosti v sicer zapletenem procesu vklapljanja ali izklapljanja genov.  Epigenetika ima pomembno vlogo vse življenje, od zarodka do starosti. Te spremembe se tudi kopičijo v organizmu. S spremembo stila življenja pa se epigenetski vzorci lahko spremenijo na bolje ali slabše.

Pred devetimi leti je raziskovalec Steve Horvath, biostatistik na kalifornijski univerzi, na osnovi analize več sto epigenetskih markerjev,  razvil prvo epigenetsko “uro”. Povezal je stanje epigenetskih vzorcev, ki so povezani s staranjem, in jih primerjal s pričakovanimi rezultati določene  starosti. Rezultat – poimenovan tudi biološka starost – lahko odstopa od let dejanske starosti.  Horvath, pravi, ni poskušal ustvariti znanstvenega čudeža. Test celičnega staranja je lahko zgolj pripomoček raziskovalcem, ki si prizadevajo najti način za podaljšanje življenja in zdravja. Pri testu se je osredotočal na metilacijske in demetilacijske procese, ki nadzirajo delovanje genov.

Že s prvo objavo svojih ugotovitev je imel Horvath težave. Ko pa so naslednje raziskave podkrepile njegove ugotovitve, je test izpopolnil. Poimenoval ga je GrimAge.

Znanost o epigenetiki se je do danes že doobra razvila. In komercialni testi, ki ocenjujejo biološko starost, temeljijo na tej znanosti, poudarjajo. Vendar je vprašanje, če so enako natančni za vse tako etnične kot rasne skupine. Raziskovalci pa kljub vsem dvomom priporočajo, da se velja potruditi v prizadevanjih za nižanje biološke starosti. Vendar…uporaba teh testov ne sme biti namenjena preverjanju posameznika (npr. pri zavarovalnicah, podjetjih, upravah za zdravila itd.), ker so bili narejeni na velikih raziskovalnih skupinah in ne na posamezniku. Je pa komercialno epigenetsko testiranje še v povojih, zato naj bodo potrošniki maksimalno previdni in naj ne nasedajo obljubam. Obstaja velika razlika med tem, kar ponujajo podjetja in tistim, kar govori medicinska znanost, ki stoji za ugotovitvami. Vsekakor pa je potrebno rezultate takih testov varovati kot zelo občutljive osebne podatke.

S problemi staranja se ukvarja tudi akademik Miroslav Radman, francosko-hrvaški raziskovalec, ki se je vprašanj lotil s “pomlajevanjem” beljakovin v človeškem organizmu. Na osnovi svojih raziskav,  poudarja, da staranje ni bolezen in bi človeško življenje  “kakovostno” lahko podaljšali tudi za cca 20 let. Pogovor z njim smo imeli tudi pred dobrim letom na našem portalu Trombe.

Steve Horvath je nemško -ameriški raziskovalec staranja, genetik in biostatistik. Je profesor na kalifornijski univerzi v Los Angelesu in poznan kot razvijalec “ure staranja”. Je tudi prejemnik več nagrad za proučevanje genskih biomarkerjev staranja in številnih starostnih bolezni.

Celoten članek si lahko preberete tukaj:

https://www.wired.com/story/new-tests-use- epigenetics-to-guess-how-fast-youre-aging

 

Foto: wikipedia

 

 

 

 

 

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *