Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 22.11.21 in Inštituti, Univerze

Zaupajmo v znanost in cepljenje

Zaupajmo v znanost in cepljenje

Koronakriza nas še naprej postavlja pred neslutene izzive. To občutimo vsi, brez izjeme. Mnoge omejitve so korenito posegle v naš vsakdan, iz dneva v dan štejemo nove žrtve, naše zdravstvo je na robu zmogljivosti, močno prizadeti so gospodarstvo, šolstvo, kultura, tudi znanost. Smo na vrhuncu četrtega vala, kaj nas še čaka, ne vemo. Zato je, če kdaj, ravno zdaj nujno, da stopimo skupaj, da gremo poenoteni naprej. Samo skupaj lahko premagamo ta pereč problem. Prav zato smo se slovenske raziskovalne organizacije znova odločile pozvati k zaupanju v znanost in cepljenje. Naš video poziv je dostopen tukaj.

Z obvladovanjem epidemije je tako kot z demokracijo. Deluje samo, če sodelujemo vsi in vsi upoštevamo dogovorjena načela. Po drugi strani pa vsi ne moremo soditi o vsem. Sestavni del demokratične družbene pogodbe so namreč tudi deljene pristojnosti. Naše izvoljene predstavnice in predstavniki so pristojni za zakonodajo, sodniki in sodnice za sodstvo, zdravniki in zdravnice ter zdravstvene strokovnjakinje in strokovnjaki za zdravje. V časih kriz, kot je aktualna, pa je pomembno tudi, da razmišljamo s svojo glavo. In del tega razmisleka je tudi varovanje našega zdravja; lastnega zdravja in zdravja drugih. Osnovno demokratično načelo, ki pravi, da je moja svoboda, svoboda  drugega, velja tudi na tem področju. Moje zdravje lahko zagotovi zdravje drugega. Zato predlagamo, da razmišljanje o zlih namerah drugih in t. i. nacionalni razklanosti zamenjamo s prizadevanji za našo varnost in zdravje. In na tej poti imamo s cepljenjem bistveno več možnosti.

Prav v tem času, ko je ves svet v krču zaradi koronakrize, je vprašanje zaupanja v znanost dobilo še toliko večji pomen. Svet je priča temu, kako neverjetno hitro in v kako velikem obsegu se znanost lahko odzove na pereč problem, kot je virus SARS‑CoV‑2. Znanstvenice in znanstveniki po vsem svetu so stopili skupaj in vse napore usmerili v en sam cilj – razviti varna in učinkovita cepiva. Rezultati vseh teh znanstvenih raziskav so jasni, transparentni in vsem na voljo. Zaupajmo v znanost.

Znanost, ki nas je pripeljala v 21. stoletje, se danes razvija z neverjetno hitrostjo. Z dosežki znanosti se srečujemo na vsakem koraku. Vozimo se z varnimi avtomobili, telefoniramo s pametnimi telefoni, prek spleta smo povezani s celotnim svetom. Pri tem znanost ponuja tudi obetavne možnosti za dodatni razvoj v prihodnosti in to na številnih področjih, vključno z medicino. A vse to se lahko dogaja zaradi desetletij predhodnih raziskav. Tudi v primeru cepiva proti covidu-19 je tako. Danes ga ne bi bilo, če desetletja pred tem znanstvenice in znanstveniki ne bi raziskovali in razvijali tehnologije, na katero so se lahko oprli, in ga razvili tako rekoč čez noč.

Cepiva so eden ključnih znanstvenih dosežkov. So dosežek človeštva. Doslej so rešila več življenj kot katerokoli drugo zdravilo. Po svetu so izkoreninila vrsto nevarnih, smrtonosnih bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice in črne koze. Še pred pojavom koronavirusa so cepiva vsako minuto rešila več kot pet življenj in tako preprečila do tri milijone smrti na leto. Tudi v premagovanju koronakrize bomo uspešni le s pomočjo varnih in učinkovitih cepiv ter predvsem zadostne precepljenosti.

V družbi je prisoten strah in nezaupanje v cepiva. A virus je tu, poleg analize bolnikov ga zasledujemo tudi v odpadni vodi, kjer je njegova količina na najvišjem nivoju doslej. Ko iščete odgovore na vprašanja, ki se vam porajajo v zvezi z epidemijo in cepljenjem, iščite verodostojne vire informacij. Tudi med slovenskimi vrhunskimi strokovnjakinjami in strokovnjaki s področja medicine, mikrobiologije, imunologije in farmacije imamo svetovno uveljavljene strokovnjakinje, strokovnjake in raziskovalke, raziskovalce, ki želijo dobro sodržavljankam in sodržavljanom. Veliko se jih je z vsem svojim znanjem angažiralo, da vsem državljankam in državljanom razložijo delovanje tako virusa kot cepiva. Zaupajte jim, zaupajte nam.  Premagajmo strahove z dialogom. Stopimo skupaj in preprečimo širjenje virusa.

V boju proti zahrbtnemu virusu je izjemno pomembno tudi spoštovanje zaščitnih ukrepov – primerne in ustrezno nameščene maske, ohranjanje medsebojne razdalje, redno prezračevanje prostorov, druženje v majhnih mehurčkih na prostem, organiziranje dogodkov na daljavo. Vemo, da to ni lahko, da zahteva ogromno odrekanja, prilagajanja, a takšno ravnanje je odgovorno do nas samih in do vseh okoli nas. Predvsem pa imamo jasno stališče in konsenz svetovne znanosti glede tega, katera je najbolj učinkovita in edina pot za izhod iz koronakrize. Cepljenje.

Hujše zdravstvene krize kot je trenutna, ko v bolnišnicah zmanjkuje postelj za kritično obolele s covidom, ko kronično primanjkuje zdravstvenega osebja, ki bi te kritično bolne negovalo, in ko epidemija iz dneva v dan terja več smrtnih žrtev, v samostojni Sloveniji še ni bilo. Če bo šlo tako naprej, zdravnice in zdravniki glasno opozarjajo, da bodo prisiljeni v izbiranje med tem, komu pomagati pri ohranjanju življenja in komu ne, in da je to nekaj najhujšega, kar se jim lahko zgodi. Hkrati opozarjajo na dolgotrajne posledice, ki jih bo zaradi teh nevzdržnih razmer utrpelo slovensko zdravstvo. Lahko jim pomagamo. Z odgovornim ravnanjem do sebe, do najbližjih, do družbe. Ob tem imejmo v mislih, da koristi cepljenja za posameznico, posameznika in širšo družbo daleč presegajo morebitne neželene in neugodne učinke cepiv.

Kdaj bomo lahko v polnosti zaživeli tako, kot smo živeli pred koronakrizo, da ne bomo šteli nepotrebnih žrtev, da ne bo gospodarske škode, da ne bo obstalo izobraževanje, kultura, naš vsakdan? Vprašanje, ki si ga nenehno zastavljamo vsi, a nihče nima odgovora nanj. Z odločitvijo za cepljenje bodo naša življenja varnejša, prijetnejša, epidemijo koronavirusa bomo kot družba sprejemali in doživljali bolj sproščeno, predvsem pa se bomo na ta način karseda hitro poslovili od nje. Upoštevajmo znanstvena dognanja, cepimo se.

 

Ljubljana, 16. november 2021

 

Rektorska konferenca Republike Slovenije                       Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije

 

Univerza v Ljubljani                                                                ARNES Akademska in raziskovalna mreža

Univerza v Mariboru                                                              Slovenije

Univerza na Primorskem                                                       Geološki zavod Slovenije

Univerza v Novi Gorici                                                            Gozdarski inštitut Slovenije

Institut Jožef Stefan

Inštitut informacijskih znanosti

Inštitut za civilizacijo in kulturo

Inštitut za ekonomska raziskovanja

Inštitut za hidravlične raziskave

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Inštitut za kovinske materiale in tehnologije

Inštitut za narodnostna vprašanja

Inštitut za novejšo zgodovino

Kemijski inštitut

Kmetijski inštitut Slovenije

Mirovni inštitut

Nacionalni inštitut za biologijo

Pedagoški inštitut

Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Zavod za gradbeništvo Slovenije

Znanstveno raziskovalno središče Koper

ZRC SAZU

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

 

Foto: By Eduardo Gerhardt Martins – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=105119887

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *