Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 13.10.21 in Svet

Ženske, vesolje in znanost

Ženske, vesolje in znanost

Vesolje je velik izziv za znanstvenike obeh spolov. Tako zaradi človekove želje razumeti pravi pomen planeta Zemlje v vesolju, kakor nastanek in razvoj vesolja, nenazadnje izvor in razvoj človeka in drugih živih bitij ter tudi nežive narave.  In Svetovni teden vesolja v letu 2021 je prav ženske postavil v ospredje proslavljanja. Kaj se je dogajalo s položajem žensk v vesoljski znanosti in tehnologiji ter v astronavtiki razgrinjajo misli in dejanja treh osebnosti: prof. dr. Marije Strojnik, dr. Saše Bajt ter mag. Sunite L. Williams.

Ženske v vesoljski znanosti in tehnologiji

Fizičarke so pomembne raziskovalke v okviru vesoljskih programov. Čeprav njihov delež v primerjavi s fiziki (moškimi), tudi v najbolj razvitih državah sveta (npr. ZDA) ni velik, pa so se številne fizičarke uveljavile v mednarodnih oziroma celo v globalni znanstveni skupnosti ter so prepoznavne po svojih odkritjih in znanstvenih spoznanjih. Med njimi so tudi Slovenke, ki so se uveljavile zlasti na raziskovalnih inštitucijah v ZDA, danes pa delujejo, vsaj določen čas tudi v raziskovalnih središčih v ostalih državah in kontinentih. Med astrofizičarkami predstavljamo dve: prof. dr. Marijo Strojnik in dr. Sašo Bajt.

Prof. dr. Marija Strojnik (rodila se je v Ljubljani leta 1950) je doktorirala s področja optične znanosti leta 1979 na arizonski državni univerzi (Arizona State University) je profesorica – vrhunska znanstvenica na Raziskovalnem centru za optiko v Leonu ter gostujoča profesorica na univerzi v Guadalajari (oboje v Mehiki). V znanstvenem tisku je objavila obsežne sestavke (poglavja) o teleskopih, radiometriji, interferometriji in karakterizaciji površin. Uredila je okoli 40. samostojnih publikacij.

Za razvoj avtonomne tehnike za optično navigacijo z uporabo zvezdnih zemljevidov in inteligentne CCD kamere, je prejela prestižno Geroge W. Goddardovo nagrado. Njena tehnika je bila npr. uporabljena za vodenje odprave Nasa Cassini-Huygens.

Ukvarja se tudi z odkrivanjem planetov zunaj našega Sončnega sistema (ekso-planeti). Optične metode uporablja pri reševanju problemov z vidnimi in infrardečimi žarki.

O položaju žensk v Jet Propulsion Laboratoryju v Pasadeni, kjer je med drugim tudi raziskovalno delovala, je prof. Strojnik dejala: Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech) – v njegovi sestavi je bil tudi Jet Propulsion Laboratory z okoli 3000znanstveniki in inženirji – je bil šola izključno za moške. Ženske so dobile mesto v laboratoriju le, če so bile ženske ali prijateljice profesorjev te ustanove. Okoli leta 1966 so ZDA sprejele zakon, ki je preprečeval diskriminacijo v službi, med drugim tudi zaradi spola. Čez dobrih 20 let sem dobila dve ponudbi za raziskovalno delo v dveh laboratorijih. Odločila sem se za Jet Propulsion Laboratory, zaradi več možnosti za objavo rezultatov raziskav. V tem laboratoriju sem imela mesto in položaj enakovreden položaju izrednega profesorja na Caltech-u, senior optical scientist. Vendar žensk s tem položajem ni bilo več kakor sedem (!).

Kasneje se položaj žensk ni veliko spremenil. V ameriški družbi je ostalo prevladujoče mnenje/stališče, da se ženske ne zanimajo za znanost. Tudi same ženske so menile, da tudi ameriška družba ne želi, da bi ženske zasedale visoke položaje v znanosti. Miselnost se po mnenju prof. Strojnik zelo počasi spreminja na boljše glede položaja žensk v znanosti. … šele v zadnjih sto letih so se začele ženske približevati moškim pri znanstvenem delu. Človeški možgani imajo oddelek, kjer primerjamo to kar vidimo, s tem, kar mislimo, da je normalno …..Najbolj znana fizičarka v Evropi je nemška kanclerka Angela Merkel. Nihče ne more reči, da ona ne rešuje problemov Nemčije, Evrope in celega sveta na podlagi svoje akademske priprave kot fizičarka. Če vas fizika vsaj malo zanima, se na to (odločitev) pripravite že v gimnaziji in nato uživajte s tem posebnim znanjem, ki ga boste pridobili z zahtevnim študijem.

Dr. Saša Bajt (rodila se je v Kopru leta 1962) je doktorirala leta 1990 s področja fizike na univerzi v Heidelbergu ter nato razvila izjemno znanstveno kariero v ZDA. Njene sposobnosti in nadarjenost so ji omogočile, da se je uveljavila kot vodilna strokovnjakinja za večplastno in rentgensko optiko. Prepoznana je kot izumiteljica.

Med drugim je bila članica raziskovalne skupine, ki je analizirala kometni prah, ki ga je zbiral poseben zbiralnik, izstreljen februarja 1999 in poslan na tri kroženja okoli Sonca (Nasina serija poletov Discovery, ki jih je vodil Jet Propulsion Laboratory iz Pasadene v Kaliforniji, ZDA. Medplanetarni prah je začel zbiralnik na raketoplanu zbirati v letu 2000. Pri tem se je raketoplan srečal s kometom Wild2. Zadeli so ga številni (tisoči) kometni delci. Januarja 2006 se je kapsula z vzorcem kometnega prahu uspešno vrnila iz vesolja na Zemljo. Prestregla jo je Nasa in vzorce poslala na analizo.

Rezultate analize so dr. Saša Bajt in sodelavci objavili v ugledni znanstveni reviji Science (Znanost) konec leta 2006. Rezultati raziskave so omogočili objavo novih znanstvenih spoznanj o oblikovanju in razvijanju Sončnega sistema. Dr. Bajtova je bila še zlasti presenečena kaj vse so ugotovili. Dejansko raziskovalci niso pričakovali da bo kakšen organizem preživel udarec in visoke temperature med samim zbiranjem.Presenečeni so bili tudi nad pestrostjo snovi z vsebnostjo kisika in dušika, v primerjavi z ugotovitvami pri meteoritih.

Ženske v vesolju

Pred desetletjem je Slovenska znanstven fundacija zastavila ameriški astronavtki slovenski-indijskega rodu Suniti L. Williams zanimivo vprašanje: Na kakšne ovire naletijo ženske, ki se tako kot vi odločijo za poklic, v katerem prevladujejo moški?  Astronavtki se je vprašanje zdelo zanimivo, a o čem podobnim še ni razmišljala. Vendar se je odzvala z odgovorom brez zadrege ali brez daljšega premisleka.  Najpomembnejše je, da ne glede na to, ali ste moški ali ženska, nikoli nikomur ne verjamete, da ne zmorete nečesa, za kar si prizadevate…..Stroju, inštrumentu ali plovilu je vseeno katerega spola ste. Pomembna je vaša sposobnost pravilnega rokovanja z inštrumentom ali strojem ali upravljanja z vesoljskim ali drugim plovilom. Naj dodamo, da je astronavtka Williams dosegla naziv magistre strojništva (tipičnega za moške).

Astronavtka je med bivanjem v Mednarodni vesoljski postaji sodelovala tudi v raziskavah. Na vprašanje fundacije: Kašne vrste poskusov ste izvajali na postaji? Je odgovorila:  Veliko stvari smo opravljali samo (astronavti) npr. Krvne ali urinske teste … Preverjali smo napetost materialov in sestavin za morebitno prihodnjo uporabo v vesoljskih plovilih. Izvajali smo tudi poskuse s kapilarnim tokom, prav tako za prihodnjo vesoljsko uporabo… Vesoljska postaja je idealno mesto za proučevanje stvari, povezanih z vesoljem…Astronavtka je tudi odgovorila na standardno vprašanje o tem, kako ji je minilo 24 ur na Mednarodni vesoljski postaji: Po navadi se zbudimo ob 6. uri, opravimo jutranje zadeve, zajtrkujemo nato pa običajno v kontrolnem centru preverimo dnevni načrt dela. Ta vključuje dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti čez dan, kar lahko vključuje sprehod v vesolju (space walk) z uporabo robotske roke, izvajanje znanstvenih poskusov ali pa le splošna vzdrževalna dela, kot je menjava posameznih delov na vesoljski postaji… Ko si v vesolju, si vodovodar, električar, gradbenik in znanstvenik.(vse v eni osebi).

Foto: worldspaceweek.org

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *