| Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da se je učinkovitost inovacijskega sistema Slovenije v zadnjih letih povečala, a še vedno ne dovolj za zmanjšanje zaostanka za vodilnimi inovatorkami. Kritična je bila do zaostanka po številu raziskovalcev, premajhnih vlaganj v raziskave in razvoj ter prešibkega povezovanja med gospodarstvom, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter drugimi deležniki, kar je povod za pripravo dogovora. »Namen zavezništva je povečati odpornost Slovenije na razne krize, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, od zdravstvene do energetske. Pri tem smo izhajali tudi iz ciljev, zapisanih v viziji Slovenije 2050, Evropskem zelenem dogovoru in Slovenski industrijski strategiji.«
Predsednik GZS Tibor Šimonka je prepričan, da je »inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, za katero verjamemo, da lahko do leta 2030 zraste na 88.000 evrov. Če želimo spodbuditi inovativnost, moramo razvoj, raziskave in inovacije pospešiti in to področje uskladiti s potrebami gospodarstva. S pomočjo države moramo ustvariti temelje za lažji prehod od invencij do trga. Če omenim samo povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 2,8 % BDP, kar predvideva dogovor, ali davčno razbremenitev na področju raziskav in razvoja, debirokratizacijo in nenazadnje ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada, gre za zelo konkretne rešitve.«
Prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze v Ljubljani meni, da je »strateški dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko za akademsko in raziskovalno skupnost velikega pomena, saj potrjuje in krepi našo vpetost v prizadevanja za napredek celotne družbe. Univerze smo bile vedno nosilke novega znanja, z izobraževanjem mladih pripravljamo nove generacije na izzive prihodnosti, s svojim raziskovalnim delom pa širimo znanje in inovacije. Vse aktualne izzive, s katerimi se soočamo, bomo lahko rešili le kot družba, ki bo ustrezno vrednotila vrhunsko znanje, odlično znanost in inovativno razmišljanje.«
»Zavezništvo prinaša zavedanje o tem, da je za naslavljanje perečih družbenih izzivov potrebno sodelovanje. S podpisom se predstavniki znanosti, izobraževalne sfere, gospodarstva in politike zavezujemo h krepitvi medsebojnega sodelovanja in proaktivnega delovanja na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Javne raziskovalne organizacije bo za uspešno sodelovanje potrebno ustrezno opolnomočiti, predvsem na področju kadrovske politike in vlaganj v prostore, da bodo pri opravljanju svojega poslanstva v največji možni meri lahko avtonomno sodelovale z gospodarstvom«, je bil jasen prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) in direktor Kemijskega inštituta.
Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je izpostavil povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvari gospodarstvo, kot edino pot do blaginje v družbi in dodal, da imamo danes »prvi konkreten korak, kjer se politika pridružuje raziskovalnim institucijam in gospodarstvu na tej poti. Edino naložba v znanje je tista, ki lahko pripelje do odpornosti na krize in hkrati do tega, da bomo imeli dovolj sredstev za blaginjo državljank in državljanov. Danes podpisujemo sporazum, za katerega verjamem, da bo na koncu pripeljal do še višje dodane vrednosti kot 88.000 evrov … Le skupaj lahko dosežemo, da bo Slovenija spet med glavnimi inovatorkami v Evropi. Naši ljudje so na to pripravljeni. Zdaj je na to pripravljena tudi politika.« |
