Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 25.03.19 in Featured, Galerije, Inštituti, Video

Zmenek z robotom, omizje na Institutu Jožef Stefan

Zmenek z robotom, omizje na Institutu Jožef Stefan

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so tudi v okviru praznovanja 70 obletnice pripravili razpravo  na temo »zmenek z robotom«. Tema ni bila naključna, saj se je prav IJS že pred desetletji prvi začel ukvarjati z robotizacijo. Pravzaprav je bil eden prvih prav prof. dr. Jadran Lenarčič, tudi zdajšnji direktor Instituta, ki je tudi poudaril, da opaža ponavljajoči se trend družbenega zanimanja za robotiko v zadnjih desetletjih. In po njegovem mnenju se bo bistven preboj vsaj na področju humanoidnih robotov zgodil šele z novim konceptom. Ta se že kaže v premiku robotizacije na druga področja…v transport, izobraževanje, socialna področja, kmetijstvo, medicino itd. Prav pri medicini, na področju robotske kirurgije predstavlja uvajanje robotov eno najpomembnejših kirurških novosti zadnjih let. Kljub temu ne gre prezreti mnenja kirurgov, da  tudi v prihodnje  brez kirurškega noža in kirurgove roke ne bo uspešnih operacij.

Velik preboj v robotizaciji se je zgodil v industriji, saj je bil prvotni namen nadomeščanje ljudi na težaškem in nevarnem delovnem mestu. Na industrijsko robotiko se je osredotočal tudi ekonomist prof. dr. Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete UL in povedal, da je Slovenija nad evropskim in svetovnim povprečjem po številu robotov na 10.000 proizvodnih delovnih mest. Rast robotizacije pa se je začela po letu 2011 in je v zadnjih sedmih letih število robotov v Sloveniji naraslo na 1200. Zelo ilustrativno je, da se je to zgodilo ravno po času gospodarske in finančne krize. Ker pa se industrijska robotizacija v svetu naglo razvija, bi morali »pametnim tovarnam« namenjati več razvoja, da ne bomo ostali na obrobju.

Robotizacija v industriji strogo vzeto ne predstavlja največjega problema, ko pa se v povezavi z umetno inteligenco širi na druga področja in začne prežemati celotno družbo, se pojavijo tudi etična, filozofska vprašanja, je razmišljal prof. dr. Igor Pribac s Filozofske fakultete UL. Realnost se že oblikuje v smeri, da bomo kot družba soobstajali z roboti, nekateri znanstveniki celo napovedujejo, da se bomo na nek način zlili z njimi. Zato raziskovalci intenzivno iščejo način delovanja našega uma, kar je nekako zadnja prepreka med človekom in strojem. Na kalifornijski univerzi že poteka projekt, v okviru katerega so mapirali povezave med nevroni, saj imajo idejo, da bi robotom lahko programirali tudi moralni kodeks, etiko. To pa že odpira obširna filozofska vprašanja. Nas utegne umetna inteligenca postaviti še pred en mejnik? In kot sumijo nekateri znanstveniki, je zavest emergentni fenomen in posledica prepletenosti nevronov, bi zato morda umetna inteligenca v nekem trenutku lahko osvojila zavest?

Ob takih napovedih tehnološke revolucije, ki bo predvsem spremenila družbo, se postavlja vprašanje uspešnosti posameznika tudi v kontekstu izobraževanja. Lenarčič meni, da bo v prihodnosti uspešen tisti, ki bo govoril štiri jezike: materinščino, angleščino, računalniški jezik in ustvarjalnost.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *