Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 3.06.21 in Inštituti

Znanost med zakonom in realnostjo

Znanost med zakonom in realnostjo

Na Kemijskem inštitutu so, v okviru 6. Tedna Kemijskega inštitut, gostili omizje z naslovom Znanost med zakonom in realnostjo. V središču razprave je bil predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pa tudi okoliščine, v katerih v Sloveniji pripravljamo omenjeni zakon. Gre namreč za čas, ko se bomo morali soočiti s posledicami pandemije, nove svetovne razmere pa dokazujejo prebojno moč znanja, ki prav zdaj rešuje svet.

Kako se do spremenjenih razmer opredeljujejo in jih, v kontekstu predloga novega Zakona, komentirajo odločevalci s področja znanosti, raziskovanja in inovacij ter gospodarstva, so razpravljali z gosti:

  • dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost, MIZŠ
  • Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, MGRT
  • prof. dr. Gregor Majdič, novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani
  • dr. Marko Perdih, namestnik direktorja ARRS
  • dr. Jana Kolar, predsednica Upravnega odbora ARRS
  • prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik KOsRIS in direktor Kemijskega inštituta
  • prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta “Jožef Stefan”
  • prof. dr. Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta

Predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v svojem osnutku opredeljuje naloge, ki jim je to področje zavezano pri opravljanju dejavnosti.  Pomembnost področja se kaže v dejstvu, da je njegov razvoj tesno povezan z doseganjem ciljev družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja države. Prepletenost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema pa temelji tudi na sodelovanju in medinstitucionalnem usklajevanju, saj gre za povezujoč proces izgradnje evropskega raziskovalnega prostora.

Novi vidiki razvoja, ki jih v programu okrevanja in odpornosti opredeljuje EU, morda zato potrebujejo tudi nekaj redefinicije področja znanstvenega razvoja, o čemer so govorili današnji gostje.

Dr. Tomaž Boh je najprej pojasnil okoliščine nastajanja novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pred dnevi je namreč Državni zbor RS obravnaval predlog zakona, ki ga je vložila stranka SD, vendar ta na pristojnem odboru ni dobil dovolj podpore, govorili so zgolj o posameznih stališčih. Ta novi zakon bi sicer moral biti v DZ že spomladi, vsaj take so bile napovedi. »Smo blizu konca, delamo zadnje popravke in usklajevanja predloga zakona. Verjamem, da dodatnih zapletov ne bo«, pravi Boh

Na vprašanje, kaj pričakujejo od novega zakona, je prof. dr. Boštjan Zalar dejal: »Od novega zakona pričakujemo zavezo države, da ima resne namene na tem področju, ter da bo zakon nam inštitutom olajšal prenos tehnologij v gospodarstvo.« Poudaril je še, da pričakujejo tudi stimulativno kadrovsko politiko.

V prvotni različici predloga zakona so bila sredstva državnega financiranja za področje znanosti in razvoja določena v višini 1% BDP, zdaj je v predlogu 1,25% BDP. Ker prihajamo v čas popandemijskega obdobja ter s tem v čas, ko bo aktualen Načrt za okrevanje in odpornost, je bil prof. dr. Mojmir Mrak kritičen: »Sloveniji manjka ustrezna strategija razvoja, kaj zares želimo. Mislim, da se nismo odločili za dejanski preboj. Če bi imeli strategijo, bi bilo tudi programiranje in usmerjanje sredstev zdaj bistveno lažje«.

V okviru strategije razvoja je potrebno v ospredje postaviti tudi pomen temeljnih raziskav, ki bodo Evropi omogočile spopadanje s prihodnjimi izzivi. Dr. Jana Kolar je bila tu povsem jasna: »V trenutni krizi ne bi imeli cepiv, če ne bi vlagali v temeljno znanost. Ta kriza je jasno pokazala pomen vlaganj v razvoj. In za to krizo bodo nedvomno prišle nove krize.«

Ob mnenju, da bi morale raziskovalne institucije raziskave bolj usmerjati h končnim ciljem in napovedovati, kaj bo v prihodnje prebojno, je prof. dr. Gregor Anderluh pojasnil: »Težko je napovedati, kaj bo prebojno čez denimo 30 let. Mislim, da tudi ni znanstvenika, ki bi to napovedal.« Dodal je, da so procesi znanstvenoraziskovalnega dela lahko dolgotrajni, ter da bi morali odločevalci to časovno komponento upoštevati. Zgovoren je bil še z izjavo: »Vlaganja v raziskave so ključna, morda ne bomo gradili multinacionalk, lahko pa na osnovi znanj gradimo manjša uspešna visokotehnološka podjetja«.

Jernej Salecl je med drugim dejal, da si tudi politika prizadeva, da bi pomen znanosti v razvoju na vseh nivojih, tudi v politiki, dobil večjo veljavo. Vendar kot politik iz gospodarstva poudarja: »Želel bi si, da bi lahko na srednji rok določili, kaj je najbolj pomembno in nato tja vlagali. Sredstev ni nikoli dovolj, zato je toliko boj pomembno, da vlagamo usmerjeno«.

Dr. Marko Perdih je v povezavi s strategijo razvoja izpostavil: »Strategijo že napšeš, tudi vizijo razvoja. Vendar Slovenija tega nima. Če hočemo visok standard naših državljanov, potrebujemo kapitalsko intenzivne dejavnosti, v katerih je prostor za prenose tehnologij.«

Že dolgo se postavlja vprašanje, kako bodo tokratna zakonska izhodišča uresničena v praksi, predvsem glede krmiljenja temeljnih raziskav in inovacijskih dejavnosti. To področje je zdaj razdeljeno na dve ministrstvi MIZŠ in MGRT, ter tudi na dve agenciji ARRS in SPIRIT, kar predstavlja precejšno težavo.

Prof. dr. Gregor Majdič je ob tem napovedal, da si bo ob nastopu rektorskega mandata na UNILJ prizadeval, da bi Slovenija dobila samostojno ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo.

Posnetek omizja si oglejte na povezavi: https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/256107546301821

 

Foto: KI

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *