Znanost na cesti

8. april 2015, ob 19h v Kavarni Union

Varnost in sledljivost živil na slovenskem tržišču

izr. prof. Nives Ogrinc, Institut “Jožef Stefan”
moderator: Matic Jerman, Radio Slovenija

Globalizacija svetovnih tržišč hrane in relativno enostaven pretok živilskih izdelkov v in med državami in kontinenti je povzročil, da je vedno večja pozornost potrošnikov hrane usmerjena k skrbi za varnost živil.  Zato je evropski in s tem tudi slovenski potrošnik vedno bolj ozaveščen in zahteven in se na podlagi tega kriterija tudi odloča, kakšno hrano kupuje in uživa. Potreba po spremljanju pristnosti in kvalitete živil je povzročila, da se je pojavilo povpraševanje po metodah, s katerimi bi dokazali potvorjenost. Za odkrivanje ponarejanja živil se poslužujemo tako imenovanega globalnega pristopa, pri katerem določamo oporečnost na osnovi fizikalno-kemijskih lastnostih vzorca. Te metode temeljijo na tako imenovanem izotopskem prstnem odtisu ali »fingerprintingu«. Z njimi ne določamo le stopnje in načina potvorjenosti temveč tudi geografsko poreklo in celo leto proizvodnje izdelka. Nedavni napredek analitskih metod in  določitev izotopske sestave elementov v sledovih pa nam omogoča sledenje izvora onesnažil v živilih. V omenjenem pogovoru boste izvedeli kako smo omenjene tehnike uporabili tudi pri določanju sledljivosti in varnosti živil na slovenskem tržišču.

5. april 2015, ob 19h v kavarni Union

Zelena energija – pot v svetlo prihodnost ali energetsko revščino?

prof. Rafael Mihalič, Fakulteta za elektrotehniko, UL
moderator: Matej Praprotnik, Val 202

Energija je eden od temeljev civilizacije. O oskrbi z njo in izzivih, ki jih slednja prinaša, bo na javnem poljudnoznanstvenem predavanju spregovoril prof. dr. Rafael Mihalič, s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

O neločljivi povezavi med energetiko, politiko, civilnimi gibanji in interesnimi lobiji

Energija je temelj našega delovanja, vendar se vse premalo zavedamo, kakšni izzivi so povezani z njeno oskrbo, saj je tematika v javnosti predstavljen površno in neustrezno. Kot pravi strokovnjak, je cilj predavanja predstaviti širši pogled na problem oskrbe z energijo, saj do napačnih odločitev na področju oskrbe z njo prihaja ravno zaradi parcialnega pogleda na problematiko. Udeleženci bodo spoznali najosnovnejše fizikalne zakonitosti pri pretvarjanju energije in pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, ki velja za specifično in najuporabnejšo obliko energije. Tudi znanstveno utemeljena dejstva glede zalog in potencialov različnih primarnih virov energije, so v javnosti velikokrat predstavljena zelo enostransko ali povsem popačeno. Znaten del predavanja bo namenjen cilju razbitja nekaterih dogem, ki so močno zasidrane v javnosti in so v samem fizikalnem bistvu napačne ali pa veljavne le v posameznih primerih. Nadalje želi prof. dr.Mihalič, spodbuditi kritično razpravo o neločljivi povezavi med energetiko, politiko, civilnimi gibanji in interesnimi lobiji na podlagi fizikalnih dejstev in slike, kakor jo v javnosti kažejo zainteresirane skupine.

 

2. april 2015, ob 19h v Kavarni Union

Tudi krompir lahko zboli

Špela Baebler, Nacionalni institut za biologijo

moderatorka: Anja Čuček, TV Slovenija

Da, tudi rastline lahko napadejo bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi, kar povzroča velike izgube pridelka. Kemična zaščita proti boleznim je okoljsko nesprejemljiva in v primeru virusnih bolezni celo nemogoča. Razumevanje odnosa rastlin s povzročitelji bolezni lahko pripomore k razvoju trajnostnih in okolju prijaznih načinov za zaščito rastlin. Obrambni odgovor rastlin je odvisen od številnih, med seboj povezanih komponent. Za razumevanje obrambnih procesov in odkrivanje ključnih komponent le-teh, ki lahko pripomorejo k vzgoji odpornih sort, je zato nujna uporaba pristopov sistemske biologije.

Krompir je v svetovnem merilu ena izmed najpomembnejših poljščin, v Sloveniji ga letno pojemo 120 tisoč ton ali 60 kg na  prebivalca. Eden najpomembnejših povzročiteljev bolezni krompirja je krompirjev virus Y, ki je glavni krivec, da na naših poljih ni več nekdaj popularne sorte Igor (Slika). Vendar pa so sorte krompirja različno občutljive na virus pa tudi različki virusa so različno usodni za rastline krompirja, kar nam omogoča vpogled v mehanizme učinkovite obrambe proti virusom. V predavanju bodo predstavljeni načini in izzivi raziskav obrambnega odgovora krompirja z metodami sistemske biologije pa tudi zanimivi izsledki.

6. maj 2015, ob 19h v Kavarni Union

Keramika v času nanotehnologije

Andraž Kocjan, Institut “Jožef Stefan”
moderatorka: Mojca Delač, Radio Slovenija

Keramika ter z njo povezani materiali že dolgo niso samo asociacija na kopalniške keramične ploščice in umivalnike ali na glineno posodo. Zaradi svojih odličnih lastnosti in tudi zaradi prehoda v nanosvet, nas danes keramika spremlja praktično na vsakem koraku. Poleg uporabe v industriji in tehnoloških aplikacijah, v obliki toplotno-zaščitnih premazov turbinskih lopatic in izpušnih sistemov motorjev z notranjim izgorevanjem, se danes vse pogosteje uporablja tudi v medicini za implantate in kot dentalna keramika. Njena uporabnost se je povečala zaradi čedalje boljše kvalitete izhodnih keramičnih prahov ter predvsem zaradi razvoja sodobnih tehnik oblikovanja končnih izdelkov. Če dodamo k temu še uveljavitev naprednih tehnik žganja, je tako danes možno pripraviti porozno ali popolnoma gosto, visokozmogljivo keramiko kompleksnih oblik, ki je v določenih primerih lahko prosojna kot steklo.

3. maj 2015, ob 19h v Kavarni Union

Dragocenosti v biobanki  – zdravljenje z matičnimi celicami

prof. Miomir Kneževič, Biotehniška fakulteta, UL in Educell d.o.o.
moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija

Matične celice so zelo raznovrstna skupina celic, ki se lahko razvije v več kot 200 različnih vrst celic človeškega telesa. Prisotne so v skoraj vseh tkivih in se aktivirajo, če je to potrebno (ob poškodbah in boleznih). Seveda so v različnih tkivih različno aktivne, saj se nekatera tkiva obnavljajo zelo hitro, npr. povrhnjica kože, ali pa zelo počasi kakor npr. možgani. Mlajši kot je izvor celic, več imajo sposobnosti prilagajanja ter hitre delitve. In ravno zato je pomembno, da matične celice odvzamemo takrat, ko smo mladi in jih shranimo za pozneje, če jih bomo potrebovali.

Danes po svetu poteka že več kot 4000 kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki in zdravniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov. Kot vir celic za terapije najpogosteje uporabljajo tiste, pridobljene iz kostnega mozga, stimulirane periferne krvi ali popkovnične krvi , za medicino pa so zanimive tudi matične celice iz maščobnega tkiva, zobne pulpe, mišič in kože. Učinkovitost matičnih celic znanstveniki preverjajo pri zdravljenju širokega nabora bolezni, med katerimi so mnoge zelo težke, kronične ali dolgotrajne bolezni, ki močno vplivajo na kvaliteto življenja. Med njimi so različne bolezni krvotvornih organov (levkemije, limfomi, prirojene imunske pomanjkljivosti), srčno popuščanje, srčni infarkt, možganska kap, poškodbe hrbtenjače, cerebralna paraliza, sladkorna bolezen, obraba sklepnega hrustanca in druge. V Sloveniji že dalj časa gojimo hrustančne celice, ki se uporabljajo za zdravljenje poškodovanega hrustanca, v Kliničnem centru Ljubljana pa beležijo dobre rezultate pri zdravljenju srčnega popuščanja z uporabo bolnikovih lastnih krvotvornih matičnih celic. Znanstveniki po svetu, sicer še v varnem zavetju laboratorijev, v predkliničnih raziskavah vzgajajo funkcionalne koščke različnih tkiv, med njimi jeter, trebušne slinavke, mišic in v zadnjem času celo pljuč.

Kaj se dogaja na tem razburljivem področju medicine doma in po svetu? Kakšni so obeti in kdaj pričakujemo prve rezultate kliničnih študij?

Že v bližnji prihodnosti bodo matične celice reševale življenja in omogočale še nepredstavljive možnosti zdravljenja. Dajmo jim možnost, da nam pomagajo.