Znanost ob 13h: Kakšno znanje potrebujemo? »Biti dober ni več dovolj. Biti moraš odličen.«

Univerza v Ljubljani in spletna agencija za promocijo znanosti, inovativnosti in kreativnosti Tromba, www.tromba.si, sta pripravili drugo srečanje iz serije omizij z naslovom ‘Znanost ob 13h’. Udeleženci srečanja so razpravljali o vlogi znanosti v povezavi z gospodarstvom in ustreznimi razvojnimi politikami

Tokratna tema omizja, ki je potekalo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, je bila ‘Kakšno znanje potrebujemo?’ O dilemah, ki se pojavljajo ob povezavah in skupnih projektih z gospodarstvom, so mnenja izmenjali rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik, dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič, Peter Wostner iz Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko in dr. Darja Ferčelj Temeljotov iz podjetja Lek.

V minulih mesecih so se ob obsežnem Projektu pametne specializacije, ki ga vodi Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko, soočali tako predstavniki univerz kot raziskovalnih inštitutov in gospodarstva.

»Potrebujemo tako bazično kot aplikativno znanost in ju znati povezati z gospodarstvom. Pravilno vrednotenje znanstvenega dela v povezavi z gospodarstvom lahko bistveno prispeva k razvoju in rasti BDP, ustvarjanju novih delovnih mest, pa tudi širjenju in poglabljanju globalnih povezav prek znanstvenih dosežkov in umeščanja univerz na najodmevnejše svetovne lestvice,« je uvodoma povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik.

Peter Wostner iz Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko je prepričan, da je logiko povezovanja treba prenesti na vse oblike izobraževanja, če želimo zagotoviti razvoj, kot si ga želimo. »Ustvarjati moramo okolje, v katerem se lahko ljudje z različnih področij med seboj povezujejo. S Projektom pametne specializacije smo to omogočili. Ob zaključku Projekta pametne specializacije pa se tak način dela ne bo končal. Gre za nadaljevanje povezovanja tudi v prihodnje, kajti biti dober ni več dovolj. Biti moraš odličen.

Z načinom povezovanja znanosti in gospodarstva soglaša tudi dr. Darja Ferčelj Temeljotov iz podjetja Lek. »Tak način dela je v našem farmacevtskem podjetju več desetletna praksa. Tudi zaradi takšnega povezovanja nam je uspelo ohraniti pomembno vlogo znotraj korporacije Novartis,« pove in dodaja: »Takšno povezovanje mora vedno najti pot v koristi za posameznika v družbo.«

Pomembnost tesnega sodelovanja z industrijo je izpostavil tudi dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič, saj, kot pravi, jim prav industrija postavlja prioritete v razvoju in smereh raziskovanja. »Idejo lahko sicer ponudimo tudi mi, vendar jo poslovno spet ovrednoti industrija,« pojasni dekan. Glede prihodnjega razvoja opozarja na neuravnotežen vpis na posamezne študijske smeri. Izpostavi dejstvo, da se na tehnične smeri študija vpis že leta drastično znižuje, hkrati pa najboljši kadri s tehničnih področij odhajajo v tujino

Po zaključku razprave njeni udeleženci ugotavljajo, da je prihodnost težko napovedovati in da je pomembnejše ukrepanje. Opažajo pa, da se vrednostni sistem tudi v Sloveniji spreminja v smeri potreb po reševanju najzahtevnejših problemov. Reševanje takšnih problemov pa lahko omogočijo zgolj široko izobraženi in razmišljujoči posamezniki.