Znanost ob 13h: ” Veš, raziskovalec, svoj dolg?”
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Trombo, spletno agencijo za promocijo znanosti pripravila v omjzje z naslovom ” Veš, raziskovalec, svoj dolg?” Gre za vprašanje prenosa znanja iz akademskega okolja v gospodarstvo, v realna okolja, da le-ta oplemenitena z novimi znanji, novimi pogledi, novimi prijemi postajajo bolj inovativna, konkurenčna, uspešna.
Videnje in analizo omenjenjh tez so preigravali kompetentni gostje prof.dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Jožica Rejec, predsednica družbe Domel, doc.dr. Tomaž Savšek, pomočnik predsednika uprave TPV in prof.dr. Uroš Cvelbar, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan.
Napovedi razvojnih ekonomistov, da smo se znašli sredi epske preobrazbe dela, narekuje tudi drugačen način sodelovanja in izobraževanja prihodnjih generacij. Kot je poudaril prof. dr. Jože P. Damijan, se tega vsaj na Ekonomski fakulteti še kako zavedajo. Tako na poslovni kot na ekonomski smeri študija generacijam predavajo najnovejša znanja in jih usposabljajo tudi za prihodnje poklice in različna delovna mesta. Le da je to v realnem sektorju premalo poznano, zato pavšalne ocene, da fakultete izobražujejo nezaposljive kadre, nikakor ne vzdrži. S tem se je popolnoma strinjala dr. Jožica Rejec, ker v njihovem razvojnem oddelku zaposlujejo tudi raziskovalce različnih strok, tudi družboslovce. Doc. dr. Tomaž Savšek pa kritično pripominja, da opažajo, da nekatere fakultete dajejo izjemno dobre kadre, nekatere fakultete pa je povozil čas, saj menijo, da imajo njihovi diplomanti preplitko znanje. Zato pri kandidatih zahtevajo vpogled v samo diplomsko delo in študijske ocene pri posameznih izpitih. Ko pa gre za vprašanje povezovanja raziskovanja z gospodarstvom, izkušnje nekaterih institucij in raziskovalcev niso najboljše. Prof. dr. Uroš Cvelbar navaja primere, ko podjetja niso pripravljena dati niti minimalnega finančnega vložka za rešitev problema, s katerim se nanje obračajo. Dr. Savšek ta problem delno vidi v dejstvu, da je v 90-ih letih večina podjetij razpustila razvojne oddelke, kar je bila za razvoj velika napaka. Industrija 4.0, ki je zdaj že realnost tudi v Evropi, na novo postavlja tudi strukturo delovnih mest. Vse več je zahtev po visoko specializiranih znanjih, čemur se bo nujno morala prilagoditi tudi univerza. Svet, po napovedih analitikov, spreminjata internet in ekonomija in v tem kontekstu je na pohodu nova ekonomija, ki stremi k povezovanju različnih disciplin v smislu boljšega izkoristka. V takem okolju postanejo interesi generacij drugačni in tudi zahteve po znanju so drugačne. To pa so dejstva, s katerimi se bodo soočali tako na univerzi kot v gospodarstvu samem, so zaključili sogovorniki.
