ZNANOST V START-UPIH, Prenos znanosti v gospodarstvo se pojmuje kot “teleportacija”
Omizje, Znanost v start-upih, ki je potekalo na Institutu Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z agencijo Tromba, www.tromba.si, je odprlo vrsto vprašanj in dilem povezanih s hitrimi dogajanji povezanimi z znanostjo, učinkovitim gospodarstvom in trgom. Gre za spremembe, ki jih sodobna ekonomija predvideva zaradi hitrega tehnološkega razvoja in vse večjega števila mlade, izobražene generacije na trgu dela. Strukturne spremembe povzročajo tudi slabše zaposlitvene možnosti, hkrati pa nova industrijska revolucija 4.0, narekuje hitrejši in bolj fleksibilen način komuniciranja med znanostjo in gospodarstvom. In tu se odpirajo možnosti drugačnega organiziranja dela, dela v start-upih oziroma zagonskih podjetjih. Tako delo pa za uspešnost vključuje nujnost iskanja nečesa novega, drugačno percepcijo samostojnosti in neodvisnosti, drugačen odnos do nakopičenega znanja in ustvarjalnosti, iskanje nišnih zaposlitvenih priložnosti itd., kar so atributi milenijske generacije, ki se spopada s spremembami. Poznavalci tudi pravijo, da so zagonska podjetja nujnost odpiranja novih delovnih mest in višanja dodane vrednosti, kar naj bi v naslednjih letih izboljševalo ekonomske razmere.
Poznavalci različnih profesionalnih orientacij, vedenj, izkušenj, prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS, Bojan Marin, vodja podjetja Balder, prof. dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management Univerze na Primorskem, Aljoša Domijan, mentor in investitor v ABC Acceleratorju in Janez Rakušček, izvršni in kreativni direktor Luna TBWA, so pojasnjevali vprašanja, kako znanost umeščati v start-upe in preko tega dosegati konkurenčnost na trgu. Start-upi sicer lahko nastajajo z neko začetno vnemo, strastjo do problema, za uveljavljanje na trgu pa zahtevajo veliko tudi drugačnega znanja. Od podjetniških veščin, marketinških prijemov do iskanja investicijskega kapitala kot najpomembnejšega dejavnika. Primerjava z razmerami v ZDA je signifikantna, zato tudi mnogi slovenski uspešni ustanovitelji start-upov iščejo drugo, pogosto ameriško, bolj propulzivno okolje. Kot zavora, prepreka povezovanja znanosti in gospodarstva, se nam v Sloveniji namreč kaže kot “teleportacija” so slikovito opozorili govorci. Slabo namreč razumemo doprinos znanosti ekonomski uspešnosti. In ta doprinos je kar velik. Nimamo pa izračuna, kolikšen je delež GDP s strani znanosti. Ne zavedamo se, da mora gospodarstvo zaradi uspešnega razvoja, podprtega s strani znanosti, z davki ali drugače vračati nazaj v znanost. Tako pa se le-ta otepa z vedno bolj shiranimi financami, pričakovanja njene vloge pa se kar stopnjujejo. In v takih razmerah se napovedujejo spremembe, ki jih bodo najbolj kreirale in doživljale milenijske generacije. Te pa že prislovično iščejo nekaj novega, ali pa iz eksistenčne nuje želijo najti svoje mesto v novi ekonomiji četrte tehnološke revolucije. Njihovo samoumevno okolje so internet stvari, mobilni splet, razvoj umetne inteligence, robotika itd. In v teh okoljih bodo mladi uresničevali svoje podjetniške ideje. Ker je njihova odlika večji smisel za podjetništvo, marljivost pri delu, zavezanost svetovni povezanosti in sodelovanju, bodo tisti pametnejši in uspešnejši ideje uresničevali drugje, če v domačem okolju ne bo spodbud in priložnosti, so opozarjali udeleženci omizja.
