Znanost za zdravje in okolje
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je v sodelovanju s Trombo, spletno agencijo za promocijo znanosti, pripravil omizje z naslovom “Znanost za zdravje in okolje“. Dogodek je sovpadel z Dnevom zemlje, ko blizu 200 držav po svetu praznuje dan in z različnimi dogodki ozaveščajo ljudi o varovanju okolja.
Raziskovalci, znanstveniki so ob svojih rezultatih različnih raziskav poudarjali, da ugotovitve niso same sebi namen. Vloga znanosti je v kontekstu skrbi za zdravje in okolje vedno bolj v ospredju skrbi tistih družb, ki jim je mar za zdajšnje in prihodnje generacije. Tega bi se morali zavedati tudi v naši državi vsi odločevalci, od vlade, strukturnih politik, strokovne javnosti, pa tudi gospodarstvo z vsemi podsistemi. Prav to so tudi izrecno poudarili v soočanju stališč z resorno ministrico prof. dr. Majo Makovec Brenčič, ki je podprla prizadevanja povezovanja z različnimi resorji, tako političnimi kot znanstvenimi.
Za to povezovanje se je zavzela tudi direktorica NIBa, prof. dr. Tamara Lah Turnšek. Različnost in pestrost raziskovalnega polja na NIBu se umešča tudi v skrb za planet Zemljo, ki je danes res zelo ogrožen. Raziskovalci se zavedajo, da je odgovornost znanosti neobhodna za ohranjanje planeta za prihodnje generacije in prav zato so njihove študije še toliko bolj pomembe. Upoštevati pa bi jih morali vsi odločevalci. Varstvo okolja ni nič več modna sintagma, gre za resna vprašanja, saj se moramo spopadati s problemi onesnaženosti okolja, tudi s težkimi kovinami, je poudarila prof. dr. Milena Horvat in na to se morajo odzivati pristojne institucije. Ko gre za vprašanje kakovosti naših voda, so pomembne ugotovitve prof. dr. Metke Filipič, ki ugotavlja genotoksičnost pitne in površinskih voda. V nekaterih primerih, ugotavlja raziskovalka, gre lahko tudi za usodne posledice onesnaženosti. Govor je o hormonskih motilcih, o čemer bi morala biti seznanjena najširša javnost.
Intenzivno kmetijstvo, ki je značilno predvsem za severovzhodni del države, povzroča obremenjenost predvsem stoječih voda, kar omogoča razvoj cianobakterij v tako imenovanem cvetenju vode. In te so potencialno toksične. Njihov toksin je na nivoju kobra toksina, a o tem širša javnost ni prav dosti seznanjena, pove doc. dr. Tina Eleršek. Raziskovalci tudi redno spremljajo stanje morskih organizmov zaradi onesnažil, poudarja doc. dr. Andreja Ramšak. Redno spremljanje je nujno, saj lahko pride do kronične zastrupljenosti in vpliva na DNA morskih organizmov. To pa ima lahko nepredvidljive posledice tudi za ljudi, ki konzumiramo morsko hrano. V zadnjih mesecih je v javnosti pogosto izražena skrb za naše vode. Prof. dr. Mihael Toman pa poudarja, da je voda tako okoljski kot tudi družben problem. Redko se sprašujemo o pomenu vode kot globalne dobrine, bolj nas zanima samo vprašanje pitne vode v našem ožjem okolju.
Agrarni ekonomist prof. dr. Luka Juvančič poudarja, da je nujno poleg ekonomskih kriterijev upoštevati tudi okoljske kriterije. Ti dve področji nista v antagonizmu, pač pa se dopolnjujeta. Ta sprememba paradigme se le postopoma uveljavlja pri nas, saj preveč vztrajamo na konvencionalni miselnosti. Pomemben pokazatelj zdravja zemlje so ptice, pojasnjuje izr. prof. dr. Davorin Tome. Ptice so namreč zelo mobilne, če prihaja v okolju do kakršnih koli anomalij, je to takoj opaziti. Tudi ekonomska uspešnost našega neposrednega okolja je odvisna od žuželk kot opraševalcev. Žal pa se tega premalo zavedamo. Nek napredek je sicer zaznati, vendar so vsi ukrepi zgolj usmerjeni varstvo čebele, v varovanje drugih opraševalcev pa ne. Pri nas pa le-teh živi več kot 500 vrst, je opozoril dr. Danilo Bevk. Krajinski arhitekti pa so pri varovanju okolja, povezanega z zdravjem človeka, še kako pomembni, poudarja prof. dr. Mojca Golobič. Ker stroka deluje po načelu neškodljivosti, vedno ob posegu v prostor iščejo optimalne rešitve za prizadete udeležence. Še vedno pa obstaja razkorak med deklariranimi načeli in realnimi rešitvami.
Bistveni poudarki omizja, da je znanost eden najpomembnejših dejavnikov razvoja, ki so prevevali celotno razpravo, pa se nanašajo na poziv državi, da gre za pomembne in resne znanstvene ugotovitve, kjer pa ne smejo manjkati dobro premišljena finančna vlaganja.
