Zoisove nagrade na področju znanosti in raziskovanja 2018
Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je podelil Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, Priznanje ambasador znanosti , Puhovo nagrado in Puhovo priznanje najzaslužnejšim posameznikom za leto 2018.
Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju zgodovinopisja je prejela dr. Milica Kacin Wohinz
Znanstvena svetnica dr. Milica Kacin Wohinz, je posvetila svoje raziskovalno delo zgodovini Primorske. Poglobila se je v zgodovino primorskih Slovencev ter v delovanje italijanskih in fašističnih institucij, ki so jo močno zaznamovale. Prispevala temeljne zgodovinopisne študije, ki so ji odprle možnost plodnega sodelovanja z italijanskim zgodovinopisjem. Njena osebna izkušnja Primorke, ki je odraščala v narodno zavedni družini in fašistični družbi, partizanska aktivnost, povojni poglobljeni študij ter večdesetletno delo v italijanskih in jugoslovanskih arhivih so ji omogočili globok uvid v kompleksnost primorske zgodovine, v politično narodno obrambno življenje Slovencev in Slovenk na Primorskem v 20. stoletju, a jo tudi utrdili v zavedanju, da se lahko pisanje primorske zgodovine oplaja le v stikih z italijanskimi raziskovalnimi izkušnjami. Kot sopredsednica slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije je potrdila svojo znanstveno odličnost in uspešnost pri oblikovanju skupnega slovensko-italijanskega poročila. V mednarodnem zgodovinopisju je pustila globoko sled predvsem z oceno, da je slovensko narodno odporniško gibanje prvi antifašizem v Evropi, organizacija TIGR pa tudi prvi oboroženi antifašizem. Doma in v tujini se je uveljavila kot ena od vodilnih intelektualk svoje dobe in pustila trajen pečat v humanistiki in v celotni slovenski družbi.
Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju teorijske fizike je dobil akad. prof. dr. Boštjan Žekš
Bil je raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana na Odseku za teoretično fiziko, profesor biofizike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter profesor in dekan na Univerzi v Novi Gorici. Leta 1987 so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, na kateri je opravljal tudi funkcijo tajnika razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, šest let pa je bil tudi predsednik SAZU. Raziskovalno je delal na treh področjih, predvsem na področju fizike kondenzirane snovi. V prvem obdobju se je ukvarjal s feroelektričnimi kristali, predvsem tistimi z vodikovimi vezmi, v drugem s tekočimi kristali in feroelektričnimi tekočimi kristali, v tretjem pa z biofiziko bioloških in modelnih fosfolipidnih membran. Na vseh treh področjih, ki med seboj niso povezana, je veliko prispeval k napredku znanosti. Akademika Boštjana Žekša njegovi raziskovalni dosežki uvrščajo med enega od naših najbolj eminentnih fizikov.
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine prof. dr. Marko Noč
Je vrhunski slovenski raziskovalec, ki s svojim izvirnim domačim translacijskim raziskovalnim delom spada v vrh svojega strokovnega področja v svetovnem merilu. Že pred dvajsetimi leti je med daljšim podoktorskim stažem v ZDA s poskusi na živalskih modelih srčnega zastoja spremenil takratne poglede na srčno oživljanje. S svojim delom je potrdil takrat povsem nezaslišano hipotezo, da umetno dihanje usta na usta, ki je pri laikih pomenilo klinično dogmo med osnovnim oživljanjem, ni potrebno. Svoje izvirne eksperimentalne članke je objavil v najbolj uglednih medicinskih revijah s tega področja in s tem sprožil vrsto dodatnih raziskav, ki so njegove rezultate potrdile in omogočile postopen prenos tega izvirnega raziskovalnega dela v klinično prakso. Vrhunskost in izvirnost raziskovalnega dela prof. dr. Marka Noča potrjuje njegov obsežen raziskovalni opus in njegovi bibliometrični kazalci. Na mednarodnem področju je na podlagi svojega raziskovalnega dela postal član uredniških odborov številnih strokovnih revij, vabljeni predavatelj na najuglednejših ustanovah po svetu in na najpomembnejših mednarodnih kongresih ter strokovni recenzent in viden član mednarodnih strokovnih združenj. Njegovo raziskovalno izjemnost sta prepoznali tudi Slovenska in Evropska akademija znanosti in umetnosti ter ga sprejeli kot svojega člana.
Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike kompleksnih sistemov prof. dr. Matjaž Perc
Je redni profesor na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Nagrado prejme za pomemben doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebej za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter za razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov. S svojim raziskovalnim delom je utemeljil fiziko družbenih sistemov in raziskovalcem po vsem svetu utrl pot pri aplikacijah statistične fizike na ključne težave v današnji družbi. Leta 2015 je prejel prestižno nagrado nemškega fizikalnega društva za najboljšega raziskovalca na področju socio- in ekonofizike, leta 2017 pa nagrado USERN, katere odbor sestavlja 14 Nobelovih nagrajencev, za prelomne raziskave v dobro človeške družbe. Je redni član Academia Europaea in Evropske akademije znanosti in umetnosti ter deluje kot stalen recenzent Evropskega raziskovalnega sveta in Nacionalne znanstvene fundacije Združenih držav Amerike.
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov prof. dr. Robert Dominko
Je vodja Laboratorija za napredne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu ter pomočnik direktorja evropske mreže Alistore-ERI. Kot zredni profesor za področje materialov predava na Univerzi v Ljubljani. V zadnjem obdobju se je preusmeril na razvoj novih akumulatorskih konceptov in razumevanje njihovega delovanja, ki so utrdili skupino med vodilnimi na svetu. Prvi segment so raziskave in razvoj litij-žveplovih akumulatorjev. Skupaj s partnerji je postavil temelje ne samo za njihovo komercializacijo, temveč je tudi veliko prispeval k razumevanju mehanizmov njihovega delovanja na svetovni ravni. Drugi segment so raziskave na področju li-ionskih akumulatorjev. Na tem področju dr. Dominko uspešno sodeluje s kolegi iz mreže Alistore-ERI, raziskave pa so usmerjene k sintezi novih katodnih materialov in proučevanju mehanizmov prenosa naboja. V tretjem segmentu se osredotoča na alternativne akumulatorske sisteme, ki ne temeljijo na litiju.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije izr. prof. dr. Mojca Benčina
Zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer raziskuje molekularne procese, ki so pomembni za zdravje ljudi, in vodi infrastrukturno skupino za upodabljanje celičnih procesov s fluorescenčno mikroskopijo. Področje njenih raziskav so molekulski mehanizmi prepoznavanja agonistov Tollu podobnih receptorjev in sintezna biologija. Dr. Mojca Benčina je opredelila vlogo zunajcelične DNA pri aktivaciji receptorja TLR9 in z njim povezanega vnetnega odziva ter vpliv sintetičnih agonistov DNA na delovanje receptorja in njihovo uporabnost pri novi generaciji cepiv, ki temeljijo na enoverižni DNA. Raziskovala je tudi delovanje drugih Tollu podobnih receptorjev, med drugim je razvila postopek priprave adjuvansov na podlagi flagelina, agonista receptorja TLR5, ki lahko izboljšajo učinkovitost cepiv proti patogenim bakterijam. S sintezno-biološkim pristopom je sintezno biologijo povezala z biotehnologijo ter sodelovala pri pripravi sintetičnih DNA-ogrodij, ki omogočajo prostorsko in časovno organizacijo encimov v živih celicah, in gensko kodiranih senzorjev za merjenje pH v celicah.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev prof. dr. Saša Prelovšek Komelj
Veliko prispevala k razumevanju fizike kvarkov in hadronov, ki so sestavljeni iz njih. V Sloveniji je prva vpeljala izračune kvantne kromodinamike na mreži – to je edini teoretični pristop za študij močne sile v hadronih ab-initio. Proučuje hadronska stanja, ki razpadajo prek močne interakcije. S sodelavci iz Avstrije in Kanade je kot prva teoretično potrdila obstoj takih stanj, ki vsebujejo kvark s ali c. Kot prva je s sodelavci proučila tudi interakcije med nekaterimi pari hadronov, kjer se tvorijo nenavadna štirikvarkovka stanja. Zaposlena je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, na Institutu Jožef Stefan in na Univerzi v Regensburgu. Gostovala je na številnih svetovnih univerzah za krajši ali daljši čas. Svoje delo je prestavila v vrsti vabljenih in plenarnih predavanj na uglednih konferencah in uspešno utira raziskovalno pot v okviru niza mednarodnih projektov.
Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva izr. prof. dr. Andreja Kutnar
Je izredna profesorica na Univerzi na Primorskem in direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Na področjih lesnih kompozitov, termo-hidromehanske obdelave lesa, trajnostno grajenih okolij in analize vplivov na okolje se uvršča med vodilne svetovne znanstvenike. S prodornimi raziskavami, ki temeljijo na interdisciplinarnem in internacionalnem pristopu, je soustvarila in uveljavila novo raziskovalno področje – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje. Pri svojem delu je koordinirala več mednarodnih konzorcijev in med drugim v okviru Akcije COST povezala v mrežo raziskovalce iz 39 držav. Velik dosežek njenih tovrstnih in znanstvenih prizadevanj sta projekt in raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki med drugim nadaljujeta razvijanje restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja. Pri tem sta zasnovana tako, da spodbujata regionalni razvoj znanosti in ga vpenjata v mednarodni prostor.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov-gliv prof. dr. Nina Gunde Cimerman
Je redna profesorica za področje mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in Infrastrukturnega centra Mycosmo. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v mikrobiologijo ekstremofilnih gliv – od taksonomsko filogenetskih študij in opisa novih vrst do proučevanja prilagoditev na molekularni in genomski ravni. V svetovnem merilu je mikrobiologijo ekstremofilnih gliv uveljavila kot povsem novo področje znanosti. Dr. Nina Gunde Cimerman je kot prva odkrila halofilne glive, ki naseljujejo soline in slana jezera, ugotovila pa je tudi, da ima življenje v slanem veliko skupnega z življenjem v ledu, kar je dokazala z raziskavami na Arktiki, kjer je v ledenikih odkrila velike populacije ekstremofilnih kvasovk, ki se ob taljenju ledenikov sproščajo v okolje. Proučevanje ekstremofilnih gliv je razširila še na ekstremna okolja naših domov, odkrila je kaotolerantne glive, ki so v vodi z visoko vsebnostjo MgCl2, in določala vpliv ionizirajočega sevanja na delovanje ekstremofilnih gliv.
Zoisovo priznanje za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin prof. dr. Janez Košmrlj
Je redni profesor za področje organske kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v razvoj novih metod za učinkovito ekološko sprejemljivo sintezo biološko pomembnih molekul in zdravilnih učinkovin. Z vrhunskimi publikacijami in mednarodnim patentom na področju kemije se je v zadnjih letih uvrstil med vodilne raziskovalce v Sloveniji na tem področju. Posebej je treba omeniti dosežke na področju sinteze intermediatov za pripravo superstatinov, organokatalitske kontrole stereokemije na centru kiralnosti in razvoja novih generacij organokovinskih katalizatorjev, ki omogočajo učinkovito sintezo zdravila za nevrodegenerativne bolezni in molekulskih sond za zgodnjo detekcijo Alzheimerjeve bolezni. Odmevno je odkritje novega mehanizma s paladijem katalizira-ne reakcije. Rezultati raziskovalnega dela prof. dr. Janeza Košmrlja so izredno pomembni za sintezo organskih spojin, ki v povezavi z industrijo najdejo uporabnost v sintezne in aplikativne namene v farmacevtski industriji.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita dr. Tadej Rojac
Je znanstveni sodelavec Odseka za elektronsko keramiko Instituta Jožef Stefan in docent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Njegovo znanstveno delo spada na področje sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita. S svojimi raziskavami je izredno poglobil razumevanje sinteze teh materialov v trdnem stanju in tako ključno prispeval k interpretaciji in kontroli njihovih elektromehanskih lastnosti. Med njegovimi deli je treba posebej omeniti članek, objavljen leta 2017 v prestižni reviji Nature Materials. Izjemno zahtevno eksperimentalno delo, s katerim je razložil mehanizem električne prevodnosti domenskih sten v bizmutovem feritu, je s svojimi kolegi zasnoval in v celoti izpeljal v Sloveniji. Poglobljeno znanje strukture in električnih lastnosti na lokalni ravni povezuje z elektromehanskimi lastnostmi materiala na makroskopski ravni, kar ga uvršča med svetovno najprodornejše mlade raziskovalce na področju raziskav polikristaliničnih feroelektričnih materialov.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije je postal prof. dr. Bogdan Povh
Po končanem študiju na Univerzi v Ljubljani je Bogdan Povh raziskoval na elitnem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu v Pasadeni v Kaliforniji in leta 1960 nadaljeval kariero na Nuklearnem inštitutu Jožef Stefan. Kmalu je odšel na univerzo v Freiburgu in pri 33 letih dobil redno profesuro na univerzi v Heidelbergu. Leta 1968 je ustanovil eksperimentalno skupino v Cernu za raziskave jeder, s katero je dolga leta delal raziskave. Leta 1975 je postal tudi direktor na Max-Planck Institutu. Od leta 2000 je zaslužni profesor. Dobil je tudi prestižno medaljo Stern-Gerlach za raziskovalno delo na hiperjedrih. Je kar 27-tisočkrat citiran, kar 80 odstotkov od 451 napisanih del je v okviru večjih mednarodnih kolaboracij. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi štiri učbenike pri založbi Springer. Nagrajenec je pomembno prispeval k razvoju slovenske fizike. Pomagal je umestiti eksperimentalno slovensko skupino za fiziko osnovnih delcev na inštitutu DESY v Hamburgu in jim s tem omogočil vzpostavitev samostojne problematike v mednarodnem okolju. Za priznanje ambasadorja znanosti Republike Slovenije pa je posebno pomembna iniciativa za uporabo protonske mikrosonde na Institutu Jožef Stefan, uporaba fluorescence X žarkov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in utiranje poti za uporabo sinhrotronske svetlobe slovenskim raziskovalcem.
Puhova nagrada za življenjsko delo na področju metalurgije prof. dr. Franc Vodopivec.
Že več kot pet desetletij deluje v metalurški stroki, kjer je pustil velik pečat tako v industriji kot v akademskem svetu, v katerem je usmerjal svoje znanstveno in strokovno delo k povezovanju teh dveh segmentov družbe. Pomembno je vplival na razvoj metalurške industrije, saj je zagovarjal in utemeljeval številne in potrebne spremembe, ki so se izkazale za nujne in nepogrešljive pri razvoju slovenske in jugoslovanske metalurgije. Tako je odločilno vplival pri nekaterih investicijah v jeklarstvu in proizvodnji aluminija ter predvsem znanstvenem razvoju kovinskih materialov. V številnih primerih je odločilno doprinesel do boljših in naprednih jekel, kar je pogosto močno izboljšalo proizvodnjo in vodilo do znatnih ekonomskih učinkov. Bistveno pri tem je, da je svoje vrhunsko znanstveno delo in delo sodelavcev na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije, ki ga je kot direktor vodil sedem let, sistematično in ciljno usmerjal v raziskave in razvoj tistih segmentov metalurgije, ki jih je lahko s pridom uporabilo slovensko gospodarstvo. S tem je kot znanstvenik odločilno vplival na razvoj gospodarstva in slovenske družbe, hkrati pa dvigal ugled tudi slovenski znanosti.
Puhova nagrada za vrhunske dosežke na področju projektiranja mostov Marjan Pipenbaher, univ. dipl. Inž.
Je soustanovitelj, direktor in vodilni projektant v projektantskem podjetju Ponting inženirski biro ter ustanovitelj in direktor specializiranega projektantsko-razvojnega podjetja Pipenbaher Consulting Engineers. Podjetjema je uspelo preživeti krizo po letu 2008, se v boju s svetovno renomiranimi tujimi projektantskimi podjetji prebiti v tujino in dvigniti ugled slovenskega gradbeništva. Slovenski javnosti je poznan predvsem kot projektant najznamenitejšega slovenskega viadukta Črni kal, manj pa je znano, da je v zadnjih letih s svojimi rešitvami sodeloval in zmagal na številnih mednarodnih in domačih natečajih ter projektiral tudi dva več kot 600 metrov dolga mostova Nissibi in Komurhan s poševnimi zategami in glavnim razponom 400 metrov čez reko Evfrat v Turčiji, največji železniški most dolžine 975 metrov na hitri železniški progi Tel Aviv–Jeruzalem v Izraelu, potresno izolirani viadukt dolžine 600 metrov Viaduc Sur Oued Menar v Alžiru in enega od prihodnjih največjih ter tehnološko in izvedbeno najzahtevnejših mostov v Evropi – most s šestimi piloni, kopno–polotok Pelješac na Hrvaškem, dolg 2404 metrov. Vse navedene mostove odlikujejo inovativne, visoko tehnološke in avtorsko zaščitene tehnične rešitve. Je član najpomembnejših domačih in mednarodnih strokovnih združenj, za svoje strokovno in pedagoško delo pa je dobil tudi več domačih in tujih priznanj.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in implementacije krmilnika za klimatizacijo luksuznih križark Leon Kralj.
Je direktor podjetja GOAP, d. o. o., skupaj s sodelavci in zunanjimi partnerji pa je razvil inovativno krmilno elektroniko za klimatizacijo kabin potniških ladij, ki se precej razlikujejo od hotelskih sob. Krmiljenje upošteva potrebe individualne kabine in s tem zagotavlja najvišji standard, prilagojen posameznemu gostu, ob tem pa upošteva stanje oken, vrat, čistosti filtra zraka, hkrati pa skrbi za morebitne napake pri pregrevanju in varnosti. Od razvoja krmilnika leta 2014 je podjetje GOAP opremilo že 22.000 potniških kabin na več kot 30 luksuznih križarkah najbolj prestižnih ladjarjev, kot so Carneval, Princess Cruises, MSC, Costa Crociera in podobnih, s čimer je doseglo 50-odstotni svetovni tržni delež.
