Algoritmi sooblikujejo naše razumevanje informacij na spletu in izven njega
Od 1. do 3. julija bo na Fakulteti za družbene vede UL potekala Poletna šola anketne metodologije v organizaciji Evropskega združenja za anketno raziskovanje (ang. European Survey Research Association, ESRA) in Centra za družboslovno informatiko UL FDV. Oriol Bosch-Jover (University of Oxford, VB) bo predaval o merjenju digitalnega vedenja državljanov z uporabo spletnih sledilcev in donacij podatkov; dr. Caroline Roberts (University of Lausanne, Švica) o anketnem raziskovanju; dr. Olga Maslovskaya (University of Southampton, VB) o (ne)verjetnostnem vzorcu v družboslovju; dr. Vera Lomazzi (University of Bergamo, Italija) pa o skupni anketni napaki v mednacionalnih raziskavah.
Algoritmi imajo pomembno vlogo v številnih internetnih storitvah, kot so izbira spletnih vsebin, prilagajanje oglasov, načrtovanje poti in še veliko več. Njihova uporaba je tako samoumevna, da se jih uporabniki interneta pogosto sploh ne zavedamo. Še posebej ne tisti uporabniki, ki imajo nizko splošno raven internetnih veščin in malo izkušenj z uporabo interneta (npr. tisti, ki ga uporabljajo predvsem za spletno nakupovanje ali objavljanje vsebin na družbenih omrežjih). To pa je lahko velika težava, saj algoritmi vseeno vplivajo na naše delovanje na internetu in s tem posredno sooblikujejo naše razumevanje informacij na spletu in izven njega.
Raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani so zato preučili razmerja med digitalnimi neenakostmi (ki predstavljajo razlike med posamezniki v dostopu do internetnih naprav, internetnih veščinah in posledicah uporabe interneta), ter zavedanjem in razumevanjem algoritmov. Predpostavili so, da obseg posameznikovega dostopa do interneta in internetne veščine povečujejo tako zavedanje kot tudi razumevanje algoritmov, kar skupaj vodi do širše uporabe interneta in posledično do bolj pozitivnih posledic uporabe interneta. Na podlagi teh premislekov so razvili konceptualni model, ki je bil preizkušen na reprezentativnem vzorcu (N = 802) uporabnikov interneta iz Slovenije, starih 18 let ali več. Model, ocenjen z uporabo strukturnega modeliranja enačb, je potrdil večino hipotez in pokazal, da zavedanje in poznavanje algoritmov igrata pomembno vlogo pri vključenosti posameznikov v digitalno družbo. Rezultati te študije tako nakazujejo, da moramo za zmanjšanje digitalnih neenakosti obravnavati tudi vrzeli v zavedanju in razumevanju algoritmov na spletu.
Znanstveni članek z naslovom “Analiza vloge zavedanja in razumevanja algoritmov v digitalnih neenakostih: empirična validacija pojasnjevalnega modela (ang. Disentangling the role of algorithm awareness and knowledge in digital inequalities: an empirical validation of an explanatory model) so dr. Andraž Petrovčič, dr. Bianca Reisdorf, dr. Vasja Vehovar in Jošt Bartol objavili v eni najpomembnejših revij s področja komunikologije in internetnih študij, Information, Communication & Society.
Študija je bila izvedena v okviru raziskovalnih projektov Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših, Digitalne neenakosti in starejši odrasli v Sloveniji, Digitalna vključenost in dolgoživa družba v postpandemičnem času, raziskovalnega programa Raziskovalni program Internetno raziskovanje ter programa Mladi raziskovalci.
Foto: https://www.fdv.uni-lj.si/
