Ali gremo po poti rimske Evrope?

V času, ko smo priča določeni meri “razkroja” EU, se lahko vprašamo, kako lahko voditelji zagotovijo njen obstoj? Nemška kanclerka Angela Merkel postavlja nemške interese pred skupne evropske interese, kar povzroča glavobole drugim evropskim voditeljem, ki želijo z gospodarskimi ukrepi utrditi EU kot celoto,  trdi ekonomist in novinar Anatole Kaletsky. Pobuda Maria Draghija, predsednika Evropske centralne banke (ECB), da bi stroške reševanja migrantske krize krili z izdajo evropskih obveznic, je naletela na odločen nemški “ne”. Angela Merkel, naj bi po mnenju Kaletskyja, z zastraševanjem Grčije,  ščitenjem nemških avotomobilskih proizvajalcev glede izpušnih plinov, subvencioniranjem izkopavanja premoga in s slabo zunanjo politiko, naredila EU več škode, kot katerikoli še živeči politik. Navzven Merklova sicer trdno zagovarja t.i. evropski projekt, vendar pa ji je domače javno mnenje zagotovo pomembnejše.

Kdo lahko  rešuje Evropo? Britanija se umika, Francija je paralizirana do prihodnjih predsedniških volitev, medtem ko Španija ne uspe oblikovati vlade. Kaletsky meni, da lahko Italija, ki je skozi zgodovino Evropi dominirala več stoletij in je danes pojmovana kot obrobna država, veliko prispeva z idejami na gospodarskem in političnem področju. Mario Draghi je uspel transformirati ECB v eno bolj kreativnih in proaktivnih centralnih bank. Pozitiven primer je tudi delovanje italijanskega finančnega ministra Pier Carla Padoana pri dokapitalizaciji bank, kjer se je moral upreti evropskih birokratom, ki so zagovarjali nemške interese. Sprožil  je tudi fiskalno stimulacijo z zniževanjem davkov, medtem ko je ohranil nivo javne porabe. Očitno Kaletsky vidi konkretno alternativo nemškemu reševanju evropske gospodarsko-politilčne krize.

Več si lahko preberete na: https://www.project-syndicate.org/commentary/italy-not-germany-leads-europe-by-anatole-kaletsky-2016-04