Pages Menu
Categories Menu

Posted on 6.02.14 in Podjetništvo, Start Up

Blaž Triglav: Količina informacij, ki jih mora poznati zdravnik narašča

Blaž Triglav: Količina informacij, ki jih mora poznati zdravnik narašča

Blaž Triglav, soustanovitelj podjetja Modra Jagoda, odgovarja na vprašanja TROMBE

Modra Jagoda, podjetje,  ki sega na področje farmacije, natančneje na področje zdravil. Kaj novega ponuja Modra Jagoda, glede na to, da gre   za dejavnost, s katero se tako ali drugače ukvarja velik odstotek Slovencev iz osebnih ali družinskih razlogov?

 V naši mobilni aplikaciji Mediately Register Zdravil ponujamo zbirko več kot 6200 zdravil, ki so na voljo v Sloveniji. Vključujemo vse podrobne informacije o zdravilih v slovenskem jeziku, hkrati pa aplikacija ponuja tudi podatke zavarovalnic ali je določeno zdravilo na plačilni listi in podatke o zamenljivosti zdravil. Orodje je primarno namenjeno zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem, saj se največ spopadajo s poplavo informacij o zdravilih med svojim delom.

Kakšni so bili razlogi ustanavljanja startup-a? Je skupino ustanoviteljev združilo obilo zanja, ki ga niso mogli unovčiti na trgu, denimo v obstoječih institucijah, zavodih itd.?

 V ekipi imamo dva zdravnika, ki sta zelo dobro poznala problematiko, s katero se ta poklic spopada vsak dan pri svojem delu. Količina informacij, ki jih zdravnik mora poznati, vztajno narašča, medtem ko je čas, ki ga ima za vsakega pacienta, vedno krajši. Zato smo bili prepričani, da tu obstaja velika možnost zdravnikom ponuditi orodja, ki jim olajšajo delo v takih pogojih.

Kako ste se prebijali na trgu?

Šlo je za širitev “od ust do ust”. Aplikacijo smo predstavili nekaterim prijateljem in znancem med zdravniki in študenti medicine, od tam naprej pa se je zelo hitro širila, in zdaj nas uporablja vsak tretji zdravnik v Sloveniji.

triglav

Foto: Igor Domijan

 

Kdo so še vaši uporabniki?

Velika večina uporabnikov je zdravnikov, jo pa uporabljajo tudi medicinske sestre, farmacevti, študentje medicine…

Zdaj pa v vaše podjetje  že uspešno investira akceleratorski sklad LAUNCHub.  Gre za tujega investitorja, kako vam ga je uspelo pridobiti ?

Spoznali smo jih med pripravami na investitorsko konferenco Coinvest. Del priprav so bila predavanja o kvalitetnem predstavljanju investitorjem v start-up šoli Hekovnik. Na enem izmed zadnjih predavanj je Hekovnik obiskal investitor iz Launchuba, ki je poslušal našo predstavitev, in nam ponudil kontakt. Tako se je začelo.  Sledilo je več pogovorov o tem, kakšni so naši cilji, kaj nam lahko ponudijo oni, v kratkem pa smo potem tudi obiskali sedež sklada v Sofiji, in se dogovorili za investicijo.

Obstaja izven Slovenije veliko možnosti pridobitve investicij, kakšni so pogoji?

Trenutno imajo investitorji v tujini zelo velik apetit po investicijah, tako da je priložnosti ogromno. Samo Bolgarija ima dva sklada zagonskega kapitala. Potem je tu še kopica večjih tujih skladov kot so Seedcamp, TechStars, Y Combinator. Sami ne poznamo pogojev v drugih skladih, iz naše izkušnje z Launchubom pa gre za razumne pogoje, ki ne zahtevajo preveč od podjetja. Vse pa je konec koncev odvisno od pogajalske moči obeh strani.

Kako pa je v Sloveniji, obstajajo investitorji te vrste.  Če ne, kakšni so po vašem razlogi za to?

 V Sloveniji je po naših izkušnjah in po izkušnjah ostalih start-up podjetij s katerimi smo se o tem pogovarjali, zelo težko pridobiti zagonski oziroma tvegan kapital. Bistveno boljše ponudbe so na voljo v tujini, če ima podjetje dokaz nekega uspeha na trgu. Pomanjkanje slovenskih investitorjev ima verjetno več razlogov, majhnost Slovenije, posledice krize, itd. Dejstvo pa je, da ima Slovenija nadpovprečno število zelo kvalitetnih start-up podjetij, od katerih zelo redki dobijo investicijo v Sloveniji, kar  pa je po mojem ogromno zamujene priložnosti za graditev tega ekosistema pri nas.

Boste  svojo dejavnost širili na druge trge?

Širili smo se že na Hrvaško, v kratkem pa sledi še širitev v Srbijo. Je pa cilj dodati še kakšen trg do konca leta.

Je po vašem v Sloveniji veliko znanja med mladimi, kjer je veliko brezposelnih, se pa ne znajo ali se ne upajo spustiti na pot zasebništva, na pot ustanavljanja startup- ov, ki je lahko zelo spolzka.  Kaj jim svetujete?

Definitivno je ogromno znanja med mladimi. Med nedavnim obiskom pri investitorju smo izvedeli da Slovenija med investitorji v Evropi in ZDA velja za državo, ki po kvaliteti in količini sposobnih mladih podjetnikov (glede na velikost) sodi v sam vrh. Je pa tako, kot ste rekli, start-upi imajo že po svoji naravi veliko verjetnost neuspeha. Tako da je treba dobro pretehtati, ali je želja zadosti velika, preden se nekdo odloči za tako pot. Kljub temu bi svetoval vsakomur, ki ima idejo, in mu okoliščine omogočajo preizkusiti to idejo, da se tega loti. Z lastnim trudom je mogoče danes idejo brez stroškov, razen lastnega časa, pripeljati zelo daleč. Le poskusiti je treba.

Če bi bili na začetku, bi še enkrat začeli na ta način ali bi si iskali zaposlitev v že ustaljenih oblikah organizacije?

So stvari, ki bi jih spremenili, če bi lahko s tem znanjem, ki ga imamo sedaj, začeli ponovno. Zagotovo pa bi se še vedno odločili za svojo pot. Ne glede na našo investicijo, je možnost neuspeha še vedno velika, ampak vsak trenutek, ki nam ga uspe preživeti, je vreden vsega truda, ki ga vlagamo. Delamo svojo usodo, kakršna koli že bo.

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *